Eno je biti včasih smešen in zabaven kolovodja britanskega izstopa iz Evropske unije, nekaj povsem drugega pa voditi vlado in državo, posebej v teh kriznih časih. In kljub vsem aktualnim izzivom se zdi, da britanskega premierja Borisa Johnsona trenutno še najbolj skrbi mnenje, da po preboleli okužbi z novim koronavirusom ni več isti. Z drugimi besedami: mnogi v konservativni stranki, ki so ga oboževali kot vodjo brexita, so razočarani in mislijo, da je izgubil njemu lasten čar oziroma šarm (v angleščini »mojo«).
Tako je bilo eno glavnih sporočil njegovega zaključnega govora na včeraj končanem virtualnem kongresu vladajoče konservativne stranke zanikanje, da bi okužba pri njem pustila zdravstvene ali kakšne druge posledice ter ga oropala njegovega »moja«. Zaradi novega vala pandemije so pričakovali, da bo Johnson predvsem predstavil načrt za preprečitev nove vsedržavne karantene in da bo pojasnil, kaj se dogaja na pogajanjih o pobrexitskem trgovinskem sporazumu z EU. O prvem je govoril malo, o drugem skoraj nič. Je pa posebej poudaril: »Prebral sem veliko nesmislov, da me je srečanje s covidom nekako oropalo mojega šarma. To je očitno hujskaška propaganda, ki bi jo pričakovali od ljudi, ki nočejo uspeha te vlade in ki so hoteli preprečiti brexit,« je rekel v govoru, ki ga je prenašala televizija.
Prisiljeni v nenačelno državno pomoč
V posnetem govoru je predvsem govoril o veličini boljše, pravične, zelene Velike Britanije v oddaljeni prihodnosti po brexitu in pandemiji. Dejal je, da ima »več kot dovolj pandemije« in da »vlada dela noč in dan, da bi pregnala virus«, vendar se ne bo mogoče vrniti v svet, kakršen je bil do leta 2019. Johnson se počuti odgovornega, ker je bila vlada zaradi pandemije »prisiljena močno povečati vlogo države«, dodal pa je, da zato ne bi smeli delati napačnih ekonomskih sklepov. Konservativna vlada je v nasprotju s svojimi instinkti povečala reševanje podjetij in subvencije, da bi dala zagon ekonomiji, ker enostavno ni bilo razumne alternative, pravi Johnson. »Mnogi mislijo, da je povečana vloga države napredek, in bi radi, da bi za vedno podpirala nadomestila za izgubljeni zaslužek, mi, konservativci, pa v tem v prihodnosti vidimo katastrofo,« je prepričeval konservativce, da zaradi pandemije ni nič manjši desničar, kot je bil pred njo.
V Starmerjevi senci?
Johnson ima orjaško večino 80 poslancev v parlamentu in naslednje volitve bodo šele leta 2024, vendar pa mu že diha za ovratnik razmeroma novi vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer, resen politik, ki je vedno pripravljen in pozna podrobnosti tem, o katerih govori. Johnsona je na kongresu, ki so ga laburisti imeli pred konservativci, razglasil za nedoraslega premierski službi. Najbolj je vlado kritiziral zaradi odziva na pandemijo in dodal, da še zdaj ne ve, kaj dela, in da se njeni člani ne zmenijo za zaščitne ukrepe, ki se jih morajo držati volilci.
»Sistem socialnega varstva v Britaniji je sramota za tako bogato državo. Torijci so na oblasti že več kot desetletje, pa niso naredili ničesar,« je ocenil Starmer, o katerem po anketah sodeč od avgusta naprej večina Britancev sodi, da bi bil boljši premier kot Johnson. Veliko vprašanje pa je, ali se bosta kdaj pomerila na volitvah. Veliko verjetneje je, da se bo Starmer pomeril z Johnsonovim naslednikom, sploh če bo dejanski brexit z novim letom prinesel še eno krizo. Johnson pravi, da ima več kot dovolj pandemije, mnogi, celo v njegovi konservativni stranki, pa imajo počasi dovolj njega.
