Med regijskimi zmagovalci izbora Gazela je skoraj polovica srednje velikih podjetij (43 odstotkov), 19 odstotkov je malih in 17 odstotkov velikih. Med zmagovalci savinjsko-zasavske regije prevladujejo male (50 odstotkov) in srednje velike enote (42 odstotkov), velikih pa je le 8 odstotkov. Glede na dejavnost je bilo med regijskimi zmagovalci 61 odstotkov podjetij iz predelovalne dejavnosti, 11 odstotkov podjetij ima registrirano strokovno, znanstveno in tehniško dejavnost, desetina podjetij spada v IT-dejavnost. Med zmagovalci regije je prav tako največ podjetij registriranih v predelovalni dejavnosti (58 odstotkov) ter v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (17 odstotkov). Med finalisti večina (80 odstotkov) nima nobenih negativnih dogodkov, pri zmagovalcih savinjsko-zasavske regije pa je eno podjetje izbrisano in eno s statusom pozor.
Nadpovprečna finančna disciplina
Finančna bonitetna ocena ocenjuje kakovost poslovanja podjetja z vidika njegove likvidnosti in donosnosti. Povprečna ocena regijskih zmagovalcev je z 90 točkami A, medtem ko je na državni ravni povprečna ocena gospodarskih družb C (77 točk). Zmagovalci savinjsko-zasavske regije s povprečno bonitetno oceno A in 98 točkami presegajo povprečno število doseženih točk regijskih zmagovalcev v vseh analiziranih skupinah. Analiza je tudi pokazala, da je finančna disciplina pri zmagovalcih in finalistih izbora Gazela na visoki ravni, saj v povprečju plačujejo na valuto, zmagovalci savinjsko-zasavskih izborov pa celo pred valuto v nasprotju s povprečjem v slovenskem gospodarstvu, kjer je zamuda do sedem dni.
Poleg finančne ocene je ocena verjetnosti failure score, ki so jo razvili v Bisnode, zanesljiv indikator finančne kondicije podjetja, tudi v kriznih časih. Ocena za naslednjih 12 mesecev namreč napoveduje verjetnost negativnega dogodka (izbris, insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, preventivno prestrukturiranje), blokada TRR itd.). Uporabnost in učinkovitost omenjene ocene je najbolj tehtna in veljavna zlasti takrat, ko morajo podjetja sprejemati boljše in varnejše odločitve za stabilno in dolgoročno uspešno poslovanje. Ocena failure score pomaga podjetjem spoznati, katera podjetja so bolj izpostavljena kreditnim tveganjem (podjetja z nižjimi bonitetnimi ocenami) oziroma za katera podjetja obstaja večja verjetnost, da bodo ohranila stabilnost in uspešnost poslovanja (podjetja z višjimi bonitetnimi ocenami).
Nizka verjetnost negativnega dogodka
V finančnem letu 2019 imajo zlate gazele povprečno oceno failure score 100 točk in najvišjo oceno AAA, kar pomeni, da so to odlična podjetja z zelo nizko verjetnostjo negativnega dogodka, regijski zmagovalci dosegajo 96 točk in oceno AA, kar v praksi pomeni odlično poslovanje s še vedno nizko verjetnostjo negativnega dogodka, nasprotno pa je v vsem gospodarstvu povprečna ocena še za razred nižja (85 točk), kar pomeni precej višjo verjetnost negativnih dogodkov. Dosežena povprečna vrednost ocene failure score zmagovalcev v savinjsko-zasavski regiji je najvišja med vsemi, kar 100 točk.
Vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva boljše stanje pri finalistih. V finančnem letu 2018 regijski zmagovalci v primerjavi z gospodarstvom svoje dejavnosti več financirajo z lastnimi viri (64 odstotkov) in manj z zadolževanjem. Zlate gazele na vseh izborih izstopajo glede na stabilnost poslovanja, saj kar 71 odstotkov svoje dejavnosti financirajo z lastnimi viri. Zmagovalci savinjsko-zasavske regije v primerjavi z zlatimi gazelami in drugimi analiziranimi skupinami svoje dejavnosti v manjši meri financirajo z lastnimi viri (27 odstotkov). Delež dolgov v financiranju pa kaže, da so zmagovalci savinjsko-zasavske regije v povprečju bolj zadolženi kot regijski zmagovalci in tudi bolj od povprečja v gospodarstvu.
176 dni preživetja ob popolnem upadu prodaje
Bisnode je kot pomoč gospodarskim subjektom pri obvladovanju tveganja razvil novo metriko, ki uporabnikom pomaga identificirati podjetja z manjšo zalogo lastnih likvidnih sredstev. To so podjetja, ki so bolj izpostavljena likvidnostnemu tveganju in v razmerah gospodarske krize svojih tekočih obveznosti morda ne bodo mogla poravnavati v roku. To metriko so poimenovali čas preživetja (angl. Time-to-Wall). Pove nam, koliko dni lahko podjetje v razmerah gospodarske krize nemoteno poravnava zapadle obveznosti s pomočjo denarja in denarnih ustreznikov na zalogi, če se prodaja podjetju zmanjša za 100 odstotkov zaradi omejitev prodaje na trgu (denimo državni ukrepi, kot se je zgodilo spomladi v prvem valu koronavirusa). Za gazele je izračun pokazal, da je predvideni povprečni čas preživetja zlatih gazel 115 dni, pri regijskih zmagovalcih 96 dni, zmagovalci savinjsko-zasavske regije pa zdržijo v povprečju kar 176 dni ob stoodstotnem zmanjšanju prodaje.
Poslovni partnerji s kratkim časom preživetja zahtevajo prioritetno obravnavo, tako pri izterjavi morebitnih zapadlih in še ne plačanih računov kakor tudi pri odločitvi o zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih izdelkov ali storitev v bližnji prihodnosti. Podjetja, ki jim grozi nelikvidnost, morda ne bodo mogla poravnavati računov za prodane izdelke ali opravljene storitve, zato je nadaljnja prodaja izdelkov ali storitev takšnemu podjetju tvegana. Z rednim spremljanjem vseh omenjenih kazalnikov se podjetja lažje in pametneje odločajo, s kom sodelovati, se tako izognejo napačnim poslovnim odločitvam in s tem zaščitijo podjetje in zaposlene.
