Vse od razpada Sovjetske zveze je med Armenijo in Azerbajdžanom potekal konflikt za suverenost nad območjem Gorskega Karabaha. Spopadi zanj so ponovno izbruhnili danes, ko je po zagotovilih armenske strani Azerbajdžan izvedel zračni in artilerijski napad na Gorski Karabah. V Bakuju so zatrjevali, da so bili njihovi napadi zgolj odgovor na armenske topovske napade.
Tako kot so nepregledni razlogi za vnovične boje, tudi ni jasno, koliko žrtev so spopadi terjali na obeh straneh meje. Azerbajdžanske sile naj bi zajele sedem vasi na območju Karabaha, kar pa so na armenski strani zanikali. Armenija, Gorski Karabah in Azerbajdžan so zaradi zaostrovanj razglasili vojno stanje.
Armenska stran je zatrjevala, da so azerbajdžanske sile napadle tudi civilne cilje, med drugim prestolnico Karabaha Stepanakert. Armenski premier Nikol Pašinjan je zatrdil, da bo njihova vojska ubranila domovino pred azerbajdžansko agresijo. V Jerevanu so sporočali, da so uničili več azerbajdžanskih tankov in helikopterjev, kar pa so v Bakuju zanikali.
Podobno kot pri preteklih zaostrovanjih na azerbajdžansko-armenski meji so se tudi tokrat s pozivi za deeskalacijo oglasili glavni akterji v mednarodni skupnosti, ki imajo na Kavkazu težo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po telefonu posredoval med Jerevanom in Bakujem. Iz Azerbajdžanu naklonjene Turčije je tamkajšnji predsednik Recep Tayyip Erdogan Armenijo pozival k takojšnjemu prenehanju napadov, zagotavljal pa je tudi nadaljnjo podporo Azerbajdžanu. K prenehanju spopadov in takojšnjemu dialogu sta pozivali tudi Nemčija in Francija.
