Sodnica Vladislava Lunder je lanskega marca razsodila, da ljubljanski župan Zoran Janković ni kriv očitkov, da je na začetku svojega prvega županskega mandata družbi Gratel pogojeval nadaljevanje gradnje optičnega omrežja v prestolnici s plačilom donacije oziroma odškodnine v višini 500.000 evrov. Tožilstvo s takšno odločitvijo ni bilo zadovoljno, saj je – prepričano o Jankovićevi krivdi – zanj zahtevalo triletno zaporno kazen in 50.000 evrov denarne kazni.
Tožilstvo se je pritožilo na višje sodišče, ki je obravnavo sicer razpisalo že v marcu, vendar je bila zaradi koronavirusa prestavljena na včeraj. Tožilstvo želi, da višje sodišče sodbo okrožnega razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje na prvi stopnji pred novim senatom. Jankovića na višjem sodišču včeraj ni bilo, ker je imel po besedah zagovornika Janeza Koščaka iz Odvetniške družbe Čeferin »bolj pameten posel za opravljati, kot da sedi tukaj« in ker mu je svetoval, da se mu te obravnave ni treba udeležiti.
Ni šlo za odškodnino niti donacijo, temveč za podkupnino
Tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo, ker se ni strinjalo z zaključki prvostopenjskega sodišča, je povzela tožilka Bojana Podgorelec. »Smatramo, da znesek, ki je bil plačan, ni bil donacija niti odškodnina, ampak podkupnina in da so podani znaki kaznivega dejanja,« je vztrajala Podgorelčeva. Koščak pa je nasprotno ponovno pojasnil, da s tem poslom ni bilo nič narobe in da je večinski lastnik in prokurist Gratela Jure Krč pričal, da so bile takšne donacije v tistem času nekaj povsem običajnega ter da je Gratel za delo v Kranju celo plačal več kot v Ljubljani.
Koščak je dejal, da »pritožba pravzaprav ni pritožba, ker ni izpodbijala sodbe, ampak je ponovno predstavljala zadeve tako, kot jih vidi tožilstvo. S sodbo prve stopnje ni popolnoma nič narobe, z dejanji Zorana Jankovića pa še toliko manj.« Izpostavil je, da je Janković s podpisom dogovora marca 2007 na Magistratu uredil razmerja med Mestno občino Ljubljana in Gratelom in da od takrat naprej Gratel s svojimi gradbenimi deli ni motil niti občanov niti javnih gospodarskih služb, ki pa so se že leta 2006 pritoževale nad Gratelom.
Tožilstvo je med drugim zmotilo, da prvostopenjskega sodišča ni prepričala izpoved takratnega direktorja in manjšinskega solastnika Gratela Draga Štrafele, ki je edini izpričal, da je bil po njegovem razumevanju edini namen sestanka Gratela in občine marca 2007 dogovor o višini donacije. Še več, Podgorelčeva je opozorila, da »vse druge priče niso ves čas izpovedovale enako, ampak so tekom postopka vedno bolj razbremenjevale obtoženega«.
Zadeva ima že zelo dolgo brado
Spomnimo, zgodba med Mestno občino Ljubljana in Gratelom sega še v mandat Jankovićeve predhodnice Danice Simšič. Ta je dva dni pred lokalnimi volitvami leta 2006 Gratelu izdala dovoljenje za polaganje optičnega omrežja na javnih površinah. Spomladi 2007, ko je županoval že Janković, je občinska inšpekcija Gratelovo gradnjo ustavila, Janković pa je dovoljenje Simšičeve razglasil za nično. Po mnenju tožilstva tega ni storil upravičeno niti skladno z zakonom o upravnem postopku.
Gratel se je na Jankovićevo odločitev takoj odzval s sprožitvijo upravnega spora, a na koncu je nesoglasje z občino zgladil s sklenitvijo dogovora v sredini marca 2007. Skladno z dogovorom se je Gratel zavezal občini nakazati 250.000 evrov kot neke vrste odškodnino za prekomerne posege v javne površine, še enkrat toliko pa je kot donacijo nakazal za prenovo ljubljanskega gradu. Nato je družba dobila dovoljenje, da sme nadaljevati polaganje optičnega kabla.
Janković je bil zaradi te zadeve ovaden šele leta 2015, tožilstvo je prvo zahtevo za preiskavo vložilo leta 2016, leta 2017 pa je vložilo obtožnico. Sojenje na prvi stopnji se je začelo v drugi polovici leta 2018 in končalo marca lani z oprostilno sodbo.
