Izraelski premier Benjamin Netanjahu ter zunanja ministra Združenih arabskih emiratov in Bahrajna so včeraj v Beli hiši ob prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisali sporazuma o normalizaciji odnosov. Med udeleženci slovesnosti je bil kot edini iz EU tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki se zato ni udeležil srednjeevropskega srečanja na Brdu pri Kranju.
»Po desetletjih delitev in konfliktov smo priča nastajanju novega Bližnjega vzhoda,« je vzhičeno dejal Trump. Podobno je menil Netanjahu: »To je zgodovinski dan, saj bo ta mirovni sporazum pritegnil tudi druge arabske države in za vedno končal arabsko-izraelski konflikt.« Zunanji minister Emiratov, šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan, pa je hvalil gostitelja: »Priča smo spremembam v zgodovini Bližnjega vzhoda, ki prinašajo upanje za ves svet. To ne bi bilo mogoče brez velikega truda ameriškega predsednika.« Podpisana sporazuma so neformalno poimenovali po Abrahamu, ker je ta skupen judaizmu, krščanstvu in islamu.
Teheran kot vezni člen
Ta normalizacija odnosov z Izraelom, ki je predvsem usmerjena proti Iranu pa tudi proti Turčiji, pomeni, da sta ti izjemno bogati zalivski monarhiji obrnili hrbet Palestincem, saj sta kršili dogovor arabskih držav iz leta 2002, da bodo priznale Izrael le, če bo ustanovljena palestinska država brez judovskih kolonij in z glavnim mestom Vzhodni Jeruzalem.
Za Emirate je sporazum z Izraelom pomemben tudi zato, ker jim bodo ZDA zdaj prodale lovce F-35. Ta najmodernejša letala potrebujejo predvsem zaradi grožnje Irana. Prav skrajno napeti odnosi z Islamsko republiko tudi najbolj povezujejo na eni strani večino sunitskih zalivskih monarhij, tudi Savdsko Arabijo, na drugi pa Izrael. Doslej so že zelo dobro sodelovale na področju obveščevalne dejavnosti, zdaj pa Izrael postaja še bolj nevaren Iranu, ker bi njegovi bombniki morebiti lahko napadli obrate za bogatenje urana kar iz Emiratov in Bahrajna, to je iz neposredne bližine.
Bahrajn je drugače kot Emirati, ki imajo neodvisno zunanjo politiko, odločitev o normalizaciji odnosov z Izraelom sprejel šele po odobritvi Savdijcev. Mnogi zdaj ugibajo, ali bo kmalu tudi Savdska Arabija navezala diplomatske odnose z Izraelom. Trump je včeraj dejal, da bi to lahko storilo še pet ali šest arabskih držav.
Tudi za domačo javnost
Vsekakor Trump in Netanjahu poveličujeta normalizacijo odnosov z Emirati in Bahrajnom ter jo kažeta kot prelomni zgodovinski dogodek. Tako poskušata tudi pridobiti volilce in odvrniti pozornost od neuspešnega boja proti koronavirusu. Izraelska vlada je ta teden denimo odločila, da bo v petek spet uvedla nacionalno karanteno – kot prva država na svetu bo to storila drugič. Netanjahu, ki ga čaka tudi sojenje zaradi korupcije, je tako moral tik pred odhodom v ZDA pojasnjevati Izraelcem, zakaj vlada za tri tedne zapira šole in trgovine, ki ne prodajajo hrane, ljudje pa morajo ostati doma. Vsekakor je za Izrael ta normalizacija odnosov s še dvema arabskima državama nov uspeh pri premagovanju izolacije na arabskem Bližnjem vzhodu. Leta 1979 je Izrael podpisal mir z Egiptom, leta 1994 pa z Jordanijo.
Trump pa bo lahko do volitev izpostavljal »mirovni sporazum stoletja«. Podpora Izraelu ga povzdiguje ne le v očeh volilcev judovskega rodu, ampak tudi evangeličanov, ki predstavljajo pomemben delež ameriških volilcev in ki v Izraelcih vidijo od boga izvoljeno ljudstvo.
