Saj poznate tisto, da je nogomet neprimeren naziv za najbolj priljubljen šport na svetu? Da niti ni pravilen, češ da žoge z nogo ne mečemo, temveč jo brcamo? Zatorej bi ga bilo bolje poimenovati žogobrc ali nemara nogobrc? No, spremenili imena najpomembnejše postranske stvari na svetu v slovenščini zagotovo ne bomo, ko beseda že teče o nogometu in metanju žoge, pa ni zanemarljivo, da nogometna igra vseeno vsebuje tudi ta element. Z roko, seveda. Tovrstno potezo v določenih primerih denimo uporablja vratar, igralci pa, kadar po tistem, ko je žoga zapustila igrišče, pripomoček za igro znova vrnejo nanj. Tja ga namreč vržejo z obema rokama, prav to pa je element igre, ki se mu po mnenju nekaterih namenja bistveno premalo pozornosti.
Najbolj glasen med njimi je zagotovo Danec Thomas Gronnemark. Zanj je prvič več ljudi nemara slišalo že leta 2010, ko je z metom žoge iz avta, dolgim 51,33 metra, kar mu je uspelo s posebno tehniko z neke vrste premetom, postavil celo svetovni rekord. A resnično je zaslovel šele v zadnjih letih, ko ga je k sodelovanju pri Liverpoolu povabil tamkajšnji glavni trener Jürgen Klopp.
Z 18. mesta na prvo
Odzivi, ko je Liverpool jeseni 2018 dobil trenerja za izvajanje metov iz avta, so bili, milo rečeno, mešani, saj je bilo dvomljivcev in celo takšnih, ki so se vsemu skupaj odkrito posmehovali, ogromno. »Vse odkar se s tem resneje ukvarjam, od leta 2004, se ljudje smejijo ideji o trenerju za izvajanje avta. Za nekatere je vse skupaj preveč čudno in ne morejo razumeti, da ima nekdo takšno strast do tega elementa igre,« se zaveda tudi Gronnemark, čigar metode dela pa po drugi strani potrjeno prinašajo tudi rezultate. Odkar sodeluje s Kloppovo ekipo, je Liverpool namreč osvojil ligo prvakov in pred kratkim po 30 letih še angleško prvenstvo, še bolj impresivni pa so konkretni podatki o spremembah v igri rdečih po izvajanjih avta.
Če je bil v sezoni 2017/18 Liverpool pri podatku o zadržani posesti žoge po metu na igrišče, ko so igralci pod pritiskom nasprotnika, šele na 18. mestu med 20 angleškimi prvoligaši, se je že v naslednji sezoni, prvi, v kateri je sodeloval z Gronnemarkom, takoj prebil na prvo mesto. Njihov odstotek se je s 45,4 odstotka dvignil na 68,4 odstotka zadržanih žog, s čimer je bilo v Evropi pred njim le eno moštvo – danski Midtjylland, s katerim Gronnemark prav tako sodeluje že dlje časa. Ob tem pa je v zadnji, šampionski sezoni Liverpool po akciji, ki je bila neposredna posledica uspešnega izvajanja avta, dosegel kar 14 golov. »Ko sem Thomasa spoznal, sem ga takoj želel imeti v svoji ekipi. Našo igro po izvajanju avta je popolnoma spremenil. Igralci so ga sprejeli, saj so takoj videli, da gre za človeka, ki ve, o čem govori, in nam pomaga spremeniti igro na bolje,« je sodelavca pohvalil tudi Jürgen Klopp.
Snubcev je vedno več
»Nisem prvi človek na svetu, ki bi razmišljal o izvajanju avta, sem pa prvi, ki razmišlja zgolj o tem. To je moj poklic in moje sanje so, da bi spremenil nogometno igro,« zase medtem pravi Gronnemark, ki mu je ime, čeprav so na seznamu klubov, s katerimi uspešno sodeluje ali je sodeloval, tudi Ajax, Leipzig in Gent, prineslo prav delovanje v Liverpoolu, zaradi česar se zdaj večkrat zgodi, da katerega od snubcev za njegove storitve tudi zavrne. »Po eni strani je strokovnjakov, ki se zavedajo pomembnosti tega elementa nogometne igre, vedno več, po drugi pa z grozo ugotavljam, kako veliko največjih klubov v najmočnejših ligah nima nikogar, ki bi se ukvarjal s tem,« je v intervjuju za ESPN poudaril Gronnemark in vsem, ki izvajanje iz avta označujejo le za marginalen del nogometa, odgovoril: »O tem, kako zgrešeno je takšno mišljenje, največ povedo podatki, da je na vsaki tekmi v povprečju od 40 do 60 izvajanj avta, da z njimi povezane situacije odnesejo 15 do 20 minut na tekmo in da večina igralcev oziroma moštev, ki so pri tem pod pritiskom nasprotne ekipe, posest žoge izgubi v več kot 50 odstotkih primerov. Če temu pravite marginalno, ne veste, kaj to sploh pomeni. Izvajanje avta je velikanski del nogometa!«
Metode, ki jih uporablja Thomas Gronnemark, se v 90 do 95 odstotkih sicer osredotočajo na mehanično, tehnično izvedbo meta in ne na moč. Z njegovo pomočjo je denimo Andreas Poulsen, s katerim sta izvajanje meta iz avta pilila poleti 2018, ko je Danec prestopil iz Midtjyllanda v Borussio Mönchengladbach, dolžino svojega meta podaljšal s 24,25 metra na 37,9. Liverpoolov Andrew Robertson pa v zadnjem času z 19 metrov na 27. »To predstavlja povečanje območja, ki ga lahko po njegovem metu doseže žoga, za 500 kvadratnih metrov,« je dodal Gronnemark.
