V vrhunskem tekmovalnem športu lahko večkrat zasledimo izraz, kako krut zna biti šport. Za nekoga, ki se denimo leta in leta pripravlja na kakšno pomembno tekmo, pa potem v zadnjem trenutku stakne poškodbo, za ekipo, ki v finalu vodi ves čas, pa potem izgubi v zadnjih izdihljajih, za kolesarja, ki je na tritedenski dirki več kot deset etap zapored v majici vodilnega, pa jo potem izgubi tik pred koncem… A neka povsem druga, precej hujša oblika krutosti v zadnjem času pretresa svet športa. V Iranu so namreč kljub številnim protestom in pozivom z vseh koncev sveta, naj tega ne storijo, v zaporu v Širazu sredi meseca usmrtili rokoborca Navida Afkarija. Sedemindvajsetletnika so tamkajšnje oblasti obsodile na smrt, ker naj bi med protivladnimi protesti 2. avgusta 2018 v Širazu do smrti zabodel varnostnega agenta Hasana Turkmana, z usmrtitvijo pa so ignorirale številne pozive z vsega sveta, naj tega ne storijo.
Oglasil se je celo Trump
Že takoj po razglasitvi obsodbe so se namreč oglasili številni rokoborci, športne organizacije in organizacije za človekove pravice, Mednarodni olimpijski komite (MOK) in celo ameriški predsednik Donald Trump, ki je prek twitterja pozval iranske oblasti, naj se mladeniča usmilijo. »Slišim, da namerava Iran usmrtiti odličnega in priljubljenega mladega rokoborskega zvezdnika, čigar edino dejanje je bila udeležba na protivladnih protestih. Vladajočim v Iranu sporočam, da bi bil zelo hvaležen, če bi mladeniču prizanesli in ga ne bi usmrtili. Hvala vam,« je zapisal Trump, ki so mu zaradi tega številni očitali populizem, češ da se ob policijskem nasilju pred domačimi vrati ne angažira niti pol toliko.
A vse je bilo zaman. Iranske oblasti so vse prošnje, pozive in kritike iz tujine in tudi domovine sproti zavračale in odgovarjale, naj se iz morilca ne ustvarja svetnika ter naj se raje upoštevajo pravice družine prave žrtve. Vse skupaj pa so podkrepile še s posnetkom na nacionalni televiziji, na katerem je Afkari umor tudi priznal. A je kmalu postalo jasno, zakaj se je to zgodilo…
Do priznanja z mučenjem
Kasneje so namreč tako Afkari sam kot njegova družina ter številne organizacije za človekove pravice večkrat zatrdili, da so oblasti priznanje umora izsilile z nehumanim in ekstremnim mučenjem ter da ne obstaja niti en dokaz, da bi rokoborec storil kaj tako okrutnega. Priznanje naj bi izrekel tudi zato, da bi s tem rešil prav tako zaprta brata, ki sta medtem dobila kazen 54 oziroma 27 let zapora. »Agenta, ki so ga ubili, ne poznam in zanj sploh še nisem slišal. A pod prisilo mučenja in da bi tega rešil člana svoje družine, sem jim povedal, kar so želeli slišati,« je kasneje na zadnjem zaslišanju povedal Navid Afkari, ki je, preden so ga usmrtili, povedal še, da cilj oblasti ni poiskati krivca za umor, temveč maščevanje, ker je kot državni prvak v rokoborbi sodeloval v protivladnih protestih. »Takoj po izsiljenem priznanju sem iz zapora poslal pritožbo na sodišče in zahteval pregled pri forenzikih, kjer bi na podlagi mojih ran in brazgotin zlahka potrdili, da sem bil žrtev hudega mučenja. A ko so ignorirali vse moje pozive in dejstvo, da ni bilo niti enega dokaza, da sem storil očitano mi dejanje, mi je postalo dokončno jasno, da je vse, česar si želijo, le vrat za njihovo zanko.«
Po usmrtitvi so sledili zgroženi odzivi z vseh strani, v nekaterih mestih po svetu pa so se pred iranskimi veleposlaništvi zbrali tudi protestniki. »Močno nas vznemirja, da številne prošnje in pozivi športnikov z vseh koncev sveta ter vsa naša prizadevanja kot tudi tista mednarodnega in iranskega olimpijskega komiteja niso dosegli svojega cilja. Vest je grozljiva, za Afkarijem žaluje celoten rokoborski svet,« so sporočili iz organizacije United World Wrestling (Svetovno rokoborsko združenje), šokirani nad razvojem dogodkov pa so se oglasili tudi iz MOK. »Z največjim spoštovanjem suverenosti Islamistične republike Iran je naš predsednik Thomas Bach vašima vrhovnemu vodji in predsedniku poslal več osebnih pisem, v katerih je zaprosil za milost za Navida Afkarija. V olimpijski družini smo žalostni in vznemirjeni nad potekom dogodkov, naše misli pa so z Afkarijevo družino in prijatelji,« so zapisali med drugim.
Zaradi nehumanega dejanja so se sicer hitro pojavili tudi pozivi številnih organizacij po izključitvi Irana z olimpijskih iger v Tokiu prihodnje leto, a je podpredsednik MOK Avstralec John Coates takšno možnost zavrnil. »Težava je, ker usmrtitev Afkarija nima povezave s športnim dogodkom. Pa čeprav je po drugi strani težava tudi, da imamo v MOK še vedno 50 posamičnih zvez članic, kjer za določene zločine obstaja smrtna kazen,« je za časopis Sydney Morning Herald dejal Coates. A to nadaljnjih pozivov ni ustavilo, pri čemer so pobudo prevzeli prav nekateri avstralski pravniki...
