Assange je danes prišel na sodišče, kjer je potrdil svoje ime in datum rojstva. V javnosti se je pojavil prvič po februarju, ko se je obravnava ameriške zahteve za izročitev 49-letnega Avstralca začela. Trajala naj bi še od tri do štiri tedne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nadaljevati bi se morala že aprila, a so nadaljevanje zaradi epidemije covida-19 preložili.

Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen vohunjenja in zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Konec junija je ameriško pravosodno ministrstvo okrepilo obtožbe proti njemu. Predložili so nove dokaze, kako naj bi Avstralec rekrutiral hekerje in načrtoval računalniške vdore. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora. Obramba se je nad nove točke obtožnice obregnila, češ so jih Američani dodali, ker so prepoznali moč argumentov obrambe. Ker med novimi točkami najdemo tudi očitke kraje podatkov bankam, prejemanje podatkov o sledenju policijskim vozilom in o domnevni pomoči žvižgaču iz Hongkonga, obramba trdi, da bi lahko bile del povsem nove obtožnice. Sodišče je obramba zato pozvala, naj jih izloči, vendar želji ni bilo ugodeno.

Assangova obramba bo sicer poskušala pokazati, da ameriške oblasti Assanga preganjajo zaradi političnih razlogov. Dogovor o izročitvah med Veliko Britanijo in ZDA namreč prepoveduje izročanje oseb, ki jih čaka pregon zaradi političnih dejanj. V obtožnici sicer piše, da je Assange iskal, prejemal in širil informacije, ki so jih ZDA uvrstile med zaupne, ker bi njihovo neodobreno razkritje lahko predstavljalo resno škodo državni varnosti. Ameriška stran obrambi medtem očita še, da Assanga zavajajoče prikazuje kot novinarja, ki je prejel zaupne dokumente.

Podporniki pred sodiščem

Pred sodiščem so se tudi danes zbrali Assangeevi podporniki s plakati, na katerih je pisalo »ne izročite Assangea« in »novinarstvo ni zločin«. Pridružila se jim je tudi modna oblikovalka Vivienne Westwood, ki je dejala, da je ustanovitelj Wikileaksa »osvetlil vso korupcijo na svetu«.

Njegova partnerka Stella Moris je ob tem uradu britanskega premierja Borisa Johnsona predala peticijo proti njegovi izročitvi. Podpisalo jo je 80.000 ljudi. »Za Juliana bi bila izročitev smrtna kazen,« je dejala Morisova. Dodala je, da se boji, da bi si lahko partner vzel življenje, tako pa bi njuna otroka odrasla brez očeta.

Ustanovitelj spletne platforme Wikileaks, ki je leta 2010 objavila vrsto tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov ZDA, se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je ostal do aprila lani, ko ga je ekvadorska vlada izgnala. Angleška policija ga je zaprla, ker je leta 2012 prekršil določila izpusta po plačilu varščine. Takrat se je še otepal obtožb o posilstvu na Švedskem, ki pa je novembra lani opustila pregon.