Sodnica Vanessa Baraitser je po današnji obravnavi zahteve za izročitev 49-letnega Avstralca Juliana Assangea razsodila, da je ameriško tožilstvo sicer izpolnilo vse zahteve, potrebne za izročitev in sojenje v ZDA, vendar tudi, da ZDA niso sposobne Assangeu preprečiti poskusov samomora. Opisala je »dokaze o Assangoveem samopoškodovanju in samomorilskih mislih«: »Splošni vtis je, da je depresiven in včasih obupan človek, ki se boji svoje prihodnosti.« Sodnica je ocenila, da je verjetnost, da bi si vzel življenje v londonskem zaporu Belmarsh, zelo omejena. Po ameriškem opisu postopkov, ki bi ga čakali v ZDA, je presodila, da mu tam ne bi mogli »preprečiti odkritja poti za samomor«. Zato se je zaradi Assangeevega duševnega zdravja odločila blokirati izročitev.
ZDA naj bi se pritožile
Assange, ki je prišel na sodišče v modri obleki in z zeleno masko na obrazu, je imel zaprte oči, ko je sodnica brala sodbo. Na sodišču je bila tudi njegovo zaročenka Stella Moris, s katero sta, medtem ko je imel politično zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, na skrivaj postala starša dveh fantkov. Ves čas je jokala, tolažil pa jo je urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, ki je sedel ob njej. Ameriške oblasti imajo pravico, da se na sodbo pritožijo v 14 dneh, in so pritožbo že napovedale. Poznavalci pravijo, da je skrajno malo verjetno, da bi bila pritožba uspešna. Assangea so odpeljali nazaj v Belmarsh, enega najbolj varovanih zaporov na Otoku.
Že v sredo bo pristojno sodišče obravnavalo Assangeevo prošnjo za prostost na podlagi plačila varščine. Njegov odvetnik Ed Fitzgerald napoveduje, da bo sodišču dokazal, da Assange ne bo pobegnil. Skrajno krivično je, da je Assange še vedno v zaporu, saj je že odslužil kazen, petdeset tednov zapora, ki so mu jo naložili, ker je leta 2012 kršil pogoje varščine, ko se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo. Tam je ostal sedem let, vse do odpovedi gostoljubja in aretacije aprila 2019. Ko se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo, je njegovo izročitev zahtevala Švedska zaradi dveh Švedinj, ki sta ga obtožili spolnih napadov, čeprav sta prostovoljno spali z njim. Švedi so že pred časom prekinili kazenski pregon in umaknili zahtevo za izročitev.
Kazen je odslužil že lani
Assange je odslužil (britansko) kazen že 22. septembra lani, a je ista sodnica, ki je zdaj blokirala njegovo izročitev ZDA, takrat razsodila, da mora ostati v zaporu zaradi svoje »zgodovine pobegov«, v povezavi z ameriško zahtevo o izročitvi. Njegov status je spremenila iz zapornika v osebo, soočeno z zahtevo za izročitev. »Po mojem mnenju je velika verjetnost, da boste spet pobegnili, če vas izpustim.«
Ustanovitelja Wikileaksa v ZDA obtožujejo, da je z objavo več sto tisoč zaupnih dokumentov v letih 2010 in 2011, posebno tistih o vojnah v Afganistanu in Iraku, kršil zakon in ogrožal življenja. Assange je vedno trdil, da so obtožbe politično motivirane in da so objave Wikileaksa razkrile zlorabe ameriške vojske. Če bi ga obsodili na podlagi 18 točk obtožnice, bi ga lahko obsodili na do 175 let zapora. Ameriška vlada trdi, da je bolj verjetno, da bi moral odsedeti od štiri do šest let zaporne kazni.
Blokiranje Assangeve izročitve ZDA odmeva po svetu. Posebno kot preprečitev zlorabe državne zahteve za izročitev. Za najboljši komentar je poskrbel novinar in avtor dokumentarcev John Pilger, ki je bil med najglasnejšimi Assangeevimi branilci. Tvitnil je, da je to nekaj čudovitega, pikro pa dodal, da razsodba Veliki Britaniji omogoča, da se opere krivde za sramotno politično obsojanje Assangea v ameriškem imenu.
Julian Assange utegne biti kmalu spet svoboden. A zdaj je po tej nerazumni okrutno dolgi sagi zelo verjetno povsem drugačen človek, kot je bil, ko se je začela. Upajmo, da mu bo družina, ki si jo je ustvaril na skrivaj in ki ga čaka, olajšala vrnitev v ta čas res zelo drugačen, ne ravno svoboden svet.
