Ko je Mauro Camoranesi 3. januarja prevzel sežanski Tabor, so mnogi dvomili o njegovem uspehu. Igralska kariera Argentinca italijanskih korenin nikakor ni sporna, saj gre za svetovnega prvaka z italijansko reprezentanco in dolgoletnega člana Juventusa. Bolj vprašljiva je bila njegova trenerska kakovost, saj je pred prihodom v Sežano deloval zgolj v Mehiki, pa še to ne preveč uspešno. Sprva je sedel na klopi drugoligaša Coras de Tepic, nato pa preskočil v prvo ligo, kjer je vodil Tigres in Cafetereos de Tapachula. Da je bila za slovensko prvenstvo to izjemno odmevna pridobitev, ni dvoma, a izkazalo se je, da Camoranesi k nam ni prišel zgolj začasno. Taboru je hitro vcepil identiteto neugodnega moštva, ki je bilo še posebej nevarno na domačem stadionu, saj je po njegovi zaslugi znalo izkoristiti vse prednosti majhnega igrišča. Zaradi uspehov v karieri je imel pri igralcih veliko avtoriteto, a se je hkrati izkazal za skromnega in poštenega človeka, pri katerem ne igrajo vloge imena nogometašev, temveč trud na treningih in forma. Zaradi tega je brez težav izpolnil glavno nalogo in obstal v prvi ligi, v času v Sežani pa imel spodbudno statistiko – na 18 tekmah je zbral devet zmag, tri remije in šest porazov.
Hitro bo moral zavihati rokave
Dovolj, da je pritegnil pozornost največjih slovenskih klubov. Številni so menili, da bi bil idealen človek za vodenje ljubljanske Olimpije, a je bil hitrejši Maribor, ki se je po izpadu v prvem krogu evropske lige proti severnoirskemu Colerainu znašel v položaju, ko je moral odsloviti Sergeja Jakirovića. To je bil prvi poraz novega športnega direktorja Oliverja Bogatinova, ki je hrvaškega stratega pripeljal na klop vijoličastih, a ga moral odsloviti že po dobrih štirih mesecih. Camoranesi, ki je podpisal pogodbo do leta 2023 in bo s seboj pripeljal dva pomočnika iz Argentine ter analitika, ki menda izjemno preučuje tekmece, bo moral hitro zavihati rokave in začeti zbirati točke, saj ni skrivnost, da je bilo vodstvo kluba razdeljeno pri odločitvi o novem trenerju. Del je bil bolj naklonjen Slaviši Stojanoviću, del pa njemu. Na koncu naj bi odločila beseda Bogatinova, ki je dal prednost nekdaj izjemnemu vezistu, za katerega je Maribor trenerska priložnost kariere.
»Mauro je izbral nas,« je ob predstavitvi ponosno povedal športni direktor Oliver Bogatinov in obrazložil, da je imel menda Camoranesi na mizi številne mamljive ponudbe, a se je odločil za najtrofejnejši slovenski klub. Kar bi lahko držalo vodo, saj si je Maribor skozi leta v evropskem nogometnem prostoru zgradil ugled, Camoranesi pa bi se rad v prihodnosti prebil do vodenja evropskih velikanov. Tako se na prvi pogled zdi, da je sodelovanje v tem trenutku idealno tako za eno kot drugo stran.
V Italiji ne more v miru popiti kave
Camoranesi je rojen v Tandilu, predmestju argentinske prestolnice Buenos Aires. Italijanske korenine ima po pradedku Luigiju, ki je leta 1873 emigriral v Južno Ameriko. Je goreč navijač River Plata, a se je kot mladenič kalil v majhnem klubu Atletico Aldovisi. Od tam se je podal v Mehiko in Urugvaj, kjer ni uspel, in se nato vrnil v domovino k Banfieldu, ki je ravno izpadel v drugo ligo. S 16 goli je bil največje presenečenje v drugoligaški konkurenci, kljub drugačnim pričakovanjem pa klica kakšnega od argentinskih velikanov ni dočakal. Zato se je znova podal v Mehiko h Cruzu Azulu, kjer je nadaljeval igralski vzpon in si poleti 2000 prislužil odhod v Evropo k Hellasu iz Verone. V mestu Romea in Julije je še naprej blestel, po drugi sezoni pa prišel do prestopa kariere, ko je okrepil Juventus.
Pri stari dami je v osmih sezonah osvojil naslov italijanskega prvaka, dva italijanska superpokala ter leta 2003 igral v finalu lige prvakov in klonil proti Milanu. Ker v domovini niso cenili njegovih nogometnih odlik, je sprejel povabilo italijanske reprezentance in z njo leta 2006 prišel do uspeha kariere ter statusa nesmrtnika na Apeninskem polotoku, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka. Tega tamkajšnji ljubitelji nogometa ne bodo nikdar pozabili, Camoranesi pa v Italiji še dandanes ne more v miru popiti kave, saj ga neprestano oblegajo oboževalci in ga prosijo za avtogram. Ko je Tabor spomladi na poti v Mursko Soboto zaradi prometne nesreče obtičal v večurnem zastoju, je moral deliti avtograme kar sredi primorske avtoceste.
V Mariboru ima Mauro Camoranesi idealno priložnost, da se izstreli med evropsko trenersko smetano. Pot do uspeha bo trnova. A jo vsaj dobro pozna, saj jo je moral prehoditi že kot igralec.
