Na začetku dvodnevnega neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Berlinu je vodja nemške diplomacije Heiko Maas pozval Grčijo in Turčijo (ki sicer ni članica EU) k odpovedi vojaških vaj v vzhodnem Sredozemlju, da bi lahko stekla neposredna pogajanja o morski meji. »Vsekakor sprti strani ne bosta sedli za pogajalsko mizo, dokler si vojaške ladje obeh držav stojijo nasproti,« je dejal Maas, ki je bil še v torek v Atenah in Ankari, očitno brez uspeha, saj sta obe strani v sredo nadaljevali z vojaškimi manevri.
Ta konflikt, v katerega je na strani Grčije vključen še Ciper, je poleg Belorusije glavna tema srečanja v Berlinu. Spor se je v zadnjih tednih zaostril, ker turška raziskovalna ladja, ki jo spremljajo vojaške ladje, išče zemeljski plin in nafto v morju, ki ga Grčija šteje za svoje, ker obkroža grški otok Kastelorizo. Turški diplomati pa na zemljevidu kažejo, da njihova ladja išče plin le nekaj kilometrov stran od turške obale in 570 kilometrov od celinske Grčije. V prejšnjih letih so konflikt med Turčijo in Grčijo, obema članicama Nata, preprečevale ZDA, ki so imele s svojim velikanskim trgom učinkovito sredstvo pritiska, vendar zdaj niso več tako aktivne, kot so bile.
Maas pa je na srečanju zunanjih ministrov EU ostro zavrnil težnjo Grčije in Cipra, da bi podporo sankcijam proti Belorusiji pogojevala s kaznovanjem Turčije, čemur so nenaklonjeni v vladi Angele Merkel. »Če bomo začeli s tem, bomo kot EU povsem nezmožni ukrepanja,« je dejal. Ciprski zunanji minister Nikos Christodoulidis je v Berlinu namreč izjavil, da gre pri konfliktu s Turčijo za verodostojnost EU, ki mora stati za svojimi vrednotami in načeli, tako da za Belorusijo in Turčijo ne smejo veljati dvojna merila.
Balti za resnejše ukrepe na severu
Belorusija bo glavna tema danes. Maasa skrbi, da bi diktator Aleksander Lukašenko poskušal nasilno ustaviti proteste, ki trajajo že dvajset dni, od razglasitve prirejenih rezultatov volitev 9. avgusta. Prepričan je, da dosedanje napovedi sankcij niso imele učinka. »Zato se moramo pogovoriti o tem, kako lahko Evropska unija okrepi pritisk,« je dejal socialdemokrat Maas pred srečanjem s kolegi iz drugih 26 članic EU. Petnajstim do dvajsetim Lukašenkovim pajdašem, ki so odgovorni za goljufanje na volitvah in nasilje nad protestniki, naj bi prepovedali vstop v Evropsko unijo in jim zaprli bančne račune v EU. Vodja evropske diplomacije Josep Borrel, ki vodi sestanek v Berlinu, ob tem dodaja, da je treba ukrepe pripraviti skrbno.
Zlasti zunanji ministri baltskih držav pa so v Berlinu menili, da to ni dovolj in da je treba nastopiti ostreje. Litovski zunanji minister Linas Linkevicius je tako dejal, da je »neresno«, da bodo sprejeli sankcije proti največ 20 posameznikom. Vodja estonske diplomacije Urmas Reinsalu pa meni, da bi morali sankcije uvesti tudi proti Lukašenku.
Putin pripravil enote za posredovanje v Belorusiji
A če EU s svojimi demokratični vrednotami ne more drugače, kot da izraža solidarnost s tako množičnim (v nedeljo se je v Minsku spet zbralo od 100.000 do 200.000 protestnikov) in legitimnim gibanjem v Belorusiji, se želijo Maas in večina drugih evropskih diplomatov (izjema so poljski in baltski) izogniti temu, da bi se zaradi Belorusije poslabšali odnosi z Rusijo, tako kot so se leta 2014 zaradi Ukrajine.
Sprva se je zdelo, da tega ne bo težko doseči, ker Moskva ne bi smela ponoviti napake z Ukrajino in z očitnim posredovanjem v Belorusiji postati še sovražnik Belorusov. Vendar je predsednik Vladimir Putin včeraj posvaril, da bo v Belorusijo poslal svojo rezervno policijsko enoto, »če bodo skrajneži začeli ropati, zažigati avtomobile, domove, banke, poskušali zasesti vladna poslopja in tako naprej«. Dodal je, da ga je za takšno možnost prosil Lukašenko, pri čemer »za zdaj ni potrebe po ukrepanju, in upam, da je ne bo«. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je takoj odgovoril: »Nihče, niti Rusija, se ne sme vmešavati. Belorusija je suverena in neodvisna država.«
