Britanska stran je pred minulimže sedmim krogom pogajanj ustvarjala vtis, da se obeta nekakšen preboj, saj je namigovala, da bo že septembra mogoče uskladiti dogovor o pobrexitskem trgovinskem sporazumu z EU. Po pogajanjih sta obe strani javno izrazili razočaranje, v izrečenih besedah pa je bilo čutiti tudi razburjenost in celo jezo.
Posebno v tem, kar je po pogajanjih povedal vodja pogajalcev EU Michel Barnier. Res je dejal, da so pri nekaterih tehničnih zadevah dosegli napredek, vendar je v nadaljevanju Britancem očital, da zapravljajo čas. »Ta napredek bo koristen, ko bomo usklajevali končno besedilo sporazuma, če bomo najprej dosegli soglasje o temeljih. Žal smo ta teden prepogosto imeli občutek, da se bolj premikamo nazaj kot naprej. Glede na to, kako malo časa je ostalo, se danes zdi, da je sporazum med EU in Veliko Britanijo malo verjeten. Enostavno ne razumem, zakaj zapravljamo dragoceni čas,« je razburjeno ocenil Barnier.
Brexit pomeni brexit, ali ne?
O tem, kdo zapravlja čas, po Barnierjevih besedah ni nobenega dvoma. Vprašanje je le, ali Johnsonova konservativna vlada, po očitno zaigranem optimizmu pred najnovejšim krogom pogajanj, zapravlja čas zato, ker je njen dejanski cilj nesporazumni brexit, ali zato, da bi izsilila nekaj, na kar EU ne more pristati. Po ocenah pogajalcev bi Britanci radi ohranili prednosti dostopa do skupnega trga EU, ne da bi plačevali za članstvo ali se obvezali, da bodo spoštovali njegova pravila.
Britanska stran je ta očitek zvijačno obrnila na glavo. Jezilo naj bi jo, da »EU pristaja na to, da brexit pomeni brexit, obenem pa hoče, da bi Velika Britanija še naprej spoštovala pravila, kot da je še vedno članica EU«. Eden od britanskih pogajalcev je dejal, da London »jezi, ker EU želi, da bi se Velika Britanija premaknila proti njenim zahtevam o ribolovu in državni pomoči podjetjem, preden bi pristala na kar koli drugega«.
Za EU je povsem logično, da ni pripravljena sprejeti vsega že dogovorjenega, dokler ne bo soglasja o »temeljih« oziroma glavnih ovirah, kot sta ribolov in državna pomoč podjetjem. Barnier je najbolj poudaril, da zahteva EU o »enakih pogojih« (za podjetja EU in britanska podjetja), na katero London noče in noče pristati, ne more biti predmet pogajanj, ker je »pogoj za dostop na naš trg s 450 milijoni državljanov«. Kljub razočaranju, jezi in očitkom obe strani vztrajata, da si želita sporazum. Časa je le še šest tednov, da bi ga lahko vsi ratificirali, ker Velika Britanija vztraja pri zavračanju podaljšanja prehodnega obdobja, ki se konča zadnjega decembra. Naslednji krog pogajanj se bo začel 7. septembra.
Povečanje Johnsonovih brexitskih težav
Medtem je skupina britanskih poslancev različnih strank premierju Borisu Johnsonu zagrozila s tožbo, če ne bo ukazal neodvisne preiskave o ruskem vmešavanju v brexitski referendum in decembrske volitve, ki ga je raziskal in odkril odbor poslanske zbornice za obveščevalno dejavnost in varnost. Poslanci se sklicujejo na evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki med drugim zahteva pravico do svobodnih volitev. Trdijo, da konservativna vlada z zavračanjem zahtev o preiskavi ruskega vmešavanja krši to konvencijo.
Johnson res utegne končati na sodišču, če njegova vlada ne bo poskrbela za to, da bodo volitve v prihodnosti varne pred tujim vmešavanjem. Skupina poslancev mu je poslala opozorilno pismo pred tožbo, v katerem zahtevajo odgovor v dveh tednih. V njem so napisali, da so britanska demokracija in demokratični procesi, kot so volitve in referendum, ogroženi in spodkopani, ker po njihovem konservativna stranka dopušča rusko vmešavanje zaradi ruskih donacij v blagajno stranke.
