Po srditi razpravi je večina britanskih poslancev (340 proti 263) prižgala prvo zeleno luč spornemu zakonu o notranjem trgu, s katerim bi Velika Britanija lahko kršila mednarodno pravo oziroma ločitveni sporazum o izstopu iz EU. To še ne pomeni potrditve, saj je bil predlog zakona v prvem branju. Johnsonova konservativna stranka ima v parlamentu sicer večino kar osemdesetih poslancev, a dva njena poslanca sta glasovala proti, trideset pa se jih je vzdržalo.
Vse za mesne zavitke, govedino…
Premier Boris Johnson je pred razpravo in glasovanjem zakonski predlog, ki so ga pravniki soglasno obsodili, razglasil za »zaščito, varnostno mrežo, zavarovalno polico in zelo razumen ukrep«. Toda zakaj naj bi bilo vse to potrebno, saj je Johnson na decembrskih volitvah prepričljivo zmagal prav s trditvijo, da bo izpeljal brexit na podlagi sporazuma o umiku iz EU, ki ga je sam izpogajal? Zato, da bi, pravi, ohranili enega od ključnih dosežkov zadnjih treh stoletij: možnost svobodne trgovine vsevprek naših otokov. »Nastanek našega Združenega kraljestva z zakonom o uniji leta 1707 in 1801 ni bil samo politični dogodek, ampak dejanje zavestne ekonomske integracije. Medtem ko so druge evropske države ostajale sprte, smo se mi združili in omogočili nevidni roki trgovine, da so mesni zavitki iz Cornwalla (v Angliji) dosegli Škotsko, škotska govedina je dosegla Wales, valižanska govedina Anglijo…,« se je Johnson zakopal v zgodovino in hrano.
EU naj bi grozila z blokado
V hrano zato, ker trdi, da EU v primeru brexita brez sklenitve trgovinskega sporazuma načrtuje uveljavitev določil ločitvenega dogovora, kar bi prineslo blokado na irskem morju, s tem pa bi Severni Irski preprečila »uvoz« hrane iz preostalega dela Velike Britanije. EU to razglaša za izmišljotino. V ozadju tega je spor o statusu tako imenovane tretje države. To je za EU vsaka država, ki je izven EU in njene ekonomske strukture oziroma izven skupnega trga in carinske unije. Podjetja iz tretjih držav morajo na primer izpolniti carinsko deklaracijo za uvoz in izvoz iz EU, ne oziraje se na to, ali te države z EU imajo trgovinski sporazum ali ne. EU ima tudi uradni seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz hrane. Ta mora biti v skladu s standardi EU, posebno sanitarnih in zlasti ko gre za uvoz mesa. Johnsonova vlada trdi, da ji EU na pogajanjih grozi, da je ne bo uvrstila na seznam držav, ki lahko izvažajo hrano v EU, če ne bodo sklenili trgovinskega sporazuma.
Po črki ločitvenega sporazuma o britanskem umiku iz EU naj bi namreč Severna Irska sledila pravilom skupnega trga, preostali del Velike Britanije pa ne, kar bi vsaj v teoriji lahko pomenilo, da Anglija, Škotska in Wales ne bi mogli pošiljati hrane na Severno Irsko. V EU zanikajo trditev, da Velike Britanije nočejo uvrstiti na omenjeni seznam, in pravijo, da čakajo na to, kakšna bodo britanska izvozno-uvozna pravila.
Opozorila predhodnikov
Gre za težko razumljivo zmešnjavo, ki jo je Johnsonova vlada sprožila s kontroverznim predlogom zakona o notranjem trgu, s katerim želi dobiti pooblastilo parlamenta, da spremeni določila ločitvenega sporazuma z EU, in to ne samo, ko gre za Severno Irsko, ampak tudi za vprašanje državne pomoči podjetjem.
Potencialno britansko kršenje ločitvenega sporazuma in s tem mednarodnega prava poleg pravnikov kritizira tudi pet Johnsonovih predhodnikov. Laburista Tony Blair in Gordon Brown ter konservativci Theresa May, David Cameron in John Major očitajo Johnsonu, da bi z zakonom drastično škodoval mednarodnemu ugledu Velike Britanije in sklepanju pobrexitskih trgovinskih in drugih sporazumov, ker ji partnerice ne bi mogle zaupati. Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je že dejala, da »ni nobene možnosti«, da bi kongres potrdil ameriško-britanski trgovinski sporazum, če bi Johnsonov zakonski predlog vodil v spreminjanje ločitvenega sporazuma z EU in ogrozil mir na Severnem Irskem.
