»Če bi hotela na kratko opisati letošnji festival, bi rekla, da gre za neke vrste lovljenje ravnotežja med našo ranljivostjo – tako občinstva kot ustvarjalcev – in odpornostjo,« pojasnjuje Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica zavoda Bunker, kjer Mlade leve organizirajo že več kot dvajset let. Z omenjenim nihanjem je bilo zaznamovano že oblikovanje programa, ki se je zaradi znanih koronakriznih okoliščin večkrat spreminjal.
»Tudi tokrat smo imeli vsebinsko podobo festivala v pretežni meri sestavljeno že februarja, a so se naši načrti zaradi karantene, prekinitve potovanj in drugih omejitev razblinili kot milni mehurček,« je ponazorila. V času odpovedovanja številnih velikih festivalov doma in po svetu so se odločili, da bodo s pripravami nadaljevali, četudi so se morali odreči več dogovorjenim gostovanjem iz tujine in še čemu.
Preseganje omejitev
Ubrali so različne strategije: začeli so iskati projekte, ki jih je mogoče odigrati na prostem (na primer na Muzejski ploščadi, kjer bo kar nekaj festivalskih dogodkov), pa takšne, ki so bolj intimne narave, namenjeni manjšemu številu gledalcev ali pa z manj nastopajočimi – skratka produkcijo, ki bo »odporna« tudi na spremenjene in nepredvidljive razmere. Razmišljali so tudi o tem, kaj lahko storijo za lokalne umetnike, ki jih je karantena odrezala od njihovega dela; tako so k sodelovanju povabili enajst domačih ustvarjalcev in jim omogočili razvoj ideje za projekt.
Nekatere od teh zamisli so že dobile bolj ali manj otipljivo podobo in bodo izvedene tudi na festivalu, kot na primer interaktivna razstava Gledališče človeštva: Plastocen, ki jo je zasnoval Jaka Andrej Vojevec in si jo bo mogoče ogledati samostojno ali na vodenih ogledih. »Gre za premislek o tem, kako bi bilo videti, če bi človeštvo izumrlo, ostanke te civilizacije pa bi nekoč v prihodnosti odkrili bodoči rodovi,« je razložil Vojevec. Ostanke civilizacije »plastičarjev« bo mogoče opazovati na različnih lokacijah po mestu.
Še ena od predstav, nastalih po omenjeni pobudi, bo »gledališko modrovanje« Pri meni doma, ki ga s tremi igralkami pripravlja režiserka Mirjana Medojević.
Od performansov do filma
Seveda mednarodna razsežnost tudi tokrat ne bo manjkala, bo pa med tujimi projekti več takšnih, ki se jih da na festival pripeljati tudi brez nastopajočih ali izvesti z lokalnimi ustvarjalci. Takšna bo na primer predstava Iskre italijanske avtorice Francesce Grilli, ki jo je avtorica izvorno pripravila z desetimi otroki, starimi od 10 do 12 let, na Mladih levih pa jo bodo izvedli kar tukajšnji najstniki. Festival bo sicer odprl ameriški umetnik Davis Freeman s tragikomično standup predstavo Daj še usta, v kateri se skozi svojo osebno in družinsko zgodovino ukvarja z vprašanjem vpliva preteklosti na našo sedanjost; na uvodni večer se bo z odprtjem instalacije Pometeno pod preprogo predstavil tudi mednarodni kolektiv God's Entertainment, ki bo dregnil v zamolčane vsebine slovenske kolektivne (pod)zavesti.
Pri nas že znani švicarski umetnik Boris Nikitin bo v avtobiografskem solu Poskus umiranja prepletel temi očetove težke bolezni in razkritja svoje spolne usmerjenosti, estonski kolektiv Kinorama pa bo z dokumentarnim filmom Leto polno drame režiserke Marte Kuk predstavil eksperiment, v katerem je Alissija-Elisabet Jevtjukova, ki pred tem ni hodila v gledališče, za leto dni postala »poklicna gledalka« in si v tem času ogledala prav vso lokalno odrsko produkcijo – od oper do ljudskih iger.
Utrip festivala bo zaokrožil sklop sproščenih pogovorov v tako imenovani Debatni kafani, in sicer na različne »velike teme«, kot so dvom, zmernost, pogum ali svoboda, na katerih bo lahko poleg para vsakokratnih moderatorjev enakovredno sodelovalo tudi občinstvo. Ob tem se bodo spomnili še dveh okroglih obletnic, desetletnice skupnostnega vrta Onkraj gradbišča (na Resljevi cesti) in desetletnice zagrebškega Muzeja prekinjenih ljubezni; ta se je takrat še pred svojo uradno ustanovitvijo predstavil na Mladih levih z različnimi predmeti, ki so po koncu razmerij ljudem postali odvečni.
