V četrtfinalu nogometne lige prvakov bosta igrala le dva kluba – Barcelona in Bayern –, ki sta že osvojila naslov evropskega prvaka, medtem ko preostali četrtfinalisti Atalanta, PSG, Leipzig, Atletico Madrid, Manchester City in Lyon še nimajo najprestižnejše evropske klubske lovorike.
Prav Barcelona in Bayern, ki imata v vitrinah vsak po pet naslovov evropskega prvaka, se bosta med seboj pomerila v četrtfinalu. Tekma bo glede na formo, ki sta jo pokazala na povratnih tekmah osmine finala, in sloves gigantov finale pred finalom. Barcelona je rutinsko odpravila Napoli, ki na stadionu Nou Camp ni imel nobene možnosti za uspeh, saj je bila očitna razlika v kakovosti igralskih zasedb. Bayern je le nadaljeval tam, kjer je končal domačo bundesligo. Zabil je štiri gole v mrežo Chelsea v režiji Roberta Lewandowskega, ki je dosegel dva gola in prispeval še dve asistenci.
Lewandowski v lov na Ronalda
»Vedno je mogoče igrati še boljše, vendar smo bili odlični, zlasti v prvem polčasu. Na tej ravni tekmovanja nikoli ne moreš igrati le tako, kot si zamisliš, ampak je treba pogledati tudi, kaj dela nasprotnik. Zadovoljen sem s telesno pripravljenostjo ekipe. Barcelona je najboljša ekipa na svetu, vendar sta takšna tudi Bayern in Real Madrid. Tekme četrtfinala bodo odločali detajli. V petek bo zelo težko, ker bomo igrali proti neverjetno dobri ekipi. Mi imamo najboljšega igralca na svetu Messija, Bayern pa ima Lewandowskega, ki je v letošnji sezoni lige prvakov dosegel že 13 zadetkov,« je bil vidno zadovoljen trener Barcelone Quique Setien. Navijače je pomiril, da bo Messi igral proti Bayernu, potem ko je dobil močan in neugoden udarec v gleženj. Glede na to, v kakšni formi je Lewandowski (13 golov), se Poljak lahko poda v lov na strelski rekord v eni sezoni v ligi prvakov, ki ga ima Portugalec Cristiano Ronaldo s 17 zadetki.
Prav Ronaldo je vlekel Juventus proti Lyonu, dosegel oba zadetka za Torinčane, a izpada ni mogel preprečiti. Ob tem je zanimiv podatek, da je Ronaldo dosegel vseh sedem golov, ki jih je zabil Juventus lani in letos na šestih tekmah na izpadanje v ligi prvakov. Po neuspehu so znova glasnejše postale govorice, da se bo 35-letni Ronaldo že poleti preselil v Pariz k PSG, s katerim je imel stike že med koronakrizo.
Le nekaj ur po izpadu je vodstvo Juventusa odpustilo trenerja Maurizija Sarrija, čeprav je od osmih evropskih tekem izgubil le eno (prvo tekmo osmine finala v Lyonu z 0:1). »Ni ena tekma odločala o usodi trenerja. Odločitev smo sprejeli na osnovi celotne sezone in že pred tekmo z Lyonom,« je pojasnil direktor Juventusa Fabio Paratici.
V Juventusu Pirlo namesto Sarrija
Takoj ko so odstavili Sarrija, so za njegovega naslednika imenovali klubsko legendo Andreo Pirla. To je veliko presenečenje, saj je povsem brez trenerskih izkušenj in šele pridobiva ustrezne licence. 30. julija letos je uradno postal trener ekipe Juventusa do 23 let, ki tekmuje v tretji ligi, osem dni kasneje pa je že napredoval do šefa strokovnega štaba prve ekipe. »Odločitev za Pirla je bila logična. Ima vse osnove, da bo velik trener. Bil je velik igralec, prepričan sem, da je takšen lahko tudi v trenerskem poklicu. Kot trener ima enak pristop, kot ga je imel kot igralec,« je odločitev pojasnil Paratici.
Juventus je z izbiro Pirla sledil trendu, da veliki klubi na klop raje posedejo svoje nekdanje zvezde brez veliko izkušenj kot pa dokazane in preverjene trenerje z lovorikami. Tako je naredila Barcelona s Pepom Guardiolo, Real Madrid z Zinedinom Zidanom, Chlesea s Frankom Lampardom, Manchester United z Olejem Gunnarjem Solskjaerom… Podobno je ravnal tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl, ko je leta 1998 za selektorja izbral neizkušenega Srečka Katanca in zadel v polno.
Ob izpadu treh evropskih nogometnih velikanov Liverpoola, Juventusa in Reala Madrid v osmini finala najbolj odmeva neuspeh kraljevega kluba iz španske prestolnice, ki je rekorder s 13 naslovi evropskega prvaka. Zidane je prvič, odkar je trener Reala, občutil grenkost poraza v izločilnih bojih, potem ko je klub trikrat zapored popeljal do naslova evropskega prvaka. Manchester City s Pepom Guardiolo, ki je obseden z naslovom evropskega prvaka, je bil boljši na obeh tekmah. To je priznal tudi Zidane, obenem pa potrdil, da ostaja trener v Madridu tudi v naslednji sezoni.
Težava Reala na obeh tekmah je bila fizična podrejenost. Manchester City je deloval močnejši, s čimer je nevtraliziral številne tehnične odlike Reala. Svoj del krivde mora prevzeti tudi Zidane. V obrambi se je poznala odsotnost kapetana Ramosa, saj je bil brez njega Varane zelo nezanesljiv. Francoski branilec je krivec za oba prejeta gola, po tekmi pa je prevzel odgovornost za napaki. Zidane se je uštel s Hazardom, okrepitvijo za 100 milijonov evrov, ki je bil povsem nekoristen, potem ko je zaradi poškodbe izpustil 24 tekem. V napadu Real ni imel prave hitrosti, potem ko je Zidane Brazilca Vinciusa posedel na klop in ga tudi med tekmo ni poslal na ogrevanje.
