Prav on pa uporablja različne vatle. Prav on je tisti, ki sodišča imenuje krivosodje, kadar njemu in njegovim niso všeč njihove odločitve (le kateri kršitelj zakona se strinja z odločitvami sodišč?); res pa so prekleto počasna (recimo blazno neučinkovita). Da je kdo komu ukradel volitve: prvič slišim. Je pa res: v času te sodobne elektronske tehnologije se lahko čisto vsak idiot predstavlja za doktorja znanosti, zlahka se uresničujejo ideje »velikega brata« (Orwell), »navadni« ljudje so zlahka porinjeni v bolj ogrožajočo situacijo kot prvi ljudje v kameni dobi, ko so nanje prežale zveri živali, dandanes prežijo nanje zveri ljudje. Jah, človek se niti ne zaveda, kako pridno si žaga vejo, na kateri sedi, in misli, da je to napredek. Ne zaveda se, da je postal že orodje svojega orodja.
Tudi nisem še slišal, da bi v Sloveniji imeli politične zapornike. Da pa poskuša samo ena politična stran imeti v rokah vse medije – no, to pa poskuša uresničiti prav njegova stranka. Poskušal si je podvreči Delo, zdaj poskuša demontirati RTV Slovenija, najbrž v korist svoje NovaTV24 (njegov oproda Simoniti je bistroumno sestavil primeren osnutek zakona). Prav zanimiva je interpretacija izida ene zadnjih javnomnenjskih raziskav, po kateri večino ljudi najbolj skrbi naš zdravstveni sistem, pa potem vladavina prava, prihodnost medijev, šele potem njihova delovna mesta, slovensko gospodarstvo na splošno in zdravje kot posledica »rohnjenja« covida-19. Za nekega hudo »pametnega« analitika je to dokaz, kako mediji manipulirajo z ljudstvom (ergo: obvladovati osrednji medij, ki bo »futral« ljudi z »resnico«, je preprosto nadvse nujna dolžnost te vlade). In da je vprašanje vladavine prava itak uvoženo k nam samo zato, da bi lahko osirali to vlado.
Dr. L. W. Britt (Fascism Anyone?) je preučil sedem sistemov, ki so bili po mnenju velike večine fašistični: Hitlerjevo Nemčijo, Mussolinijevo Italijo, Francovo Španijo, Salazarjevo Portugalsko, Papadopulosovo Grčijo, Pinochetov Čile in Suhartovo Indonezijo. Britt je to naredil leta 2003, dandanes bi najbrž moral vzeti v analizo vsaj še vse tri »črne ovce« v Bruslju (ko so se delili EU-milijoni), pa še katere neevropske države. Našel je 14 skupnih značilnosti (primerjajte, kaj od tega uresničujemo pri nas):
1. poudarjanje pomembnosti lastne nacije (njenih simbolov ob zaničevanju drugih, zapiranje v svojo nacionalnost, antiinternacionalizacija oziroma kot da nismo del sveta, nošenje posebnih uniform);
2. ignoriranje in omalovaževanje pomena človekovih pravic v imenu »višjih« ciljev (od počasnosti sodstva do legitimitete groženj);
3. iskanje sovražnikov in grešnih kozlov v imenu poenotenja (migranti);
4. poveličevanje vojske, militarizacija družbe, za vojsko se vedno najde denar (varde);
5. napadalni seksizem: moški je več kot ženska, homofobija je zakon;
6. kontrola nad mediji (glej Simonitijev predlog);
7. obsedenost z nacionalno varnostjo, vnašanje strahu pred vsem tujim (glej Grims o migrantih);
8. zlizanost verskih in političnih elit, discipliniranje ljudi z verskimi dogmami (Cerkev pridobiva mestoma celo pomembnejšo vlogo kot civilni državni organi);
9. zaščita korporativnih politik in moči kapitala (odpuščanja v imenu dobičkonosnosti);
10. zatiranje delovne sile oziroma delavskega razreda (mobingiranje sindikalistov);
11. zaničevanje, preziranje, zametovanje intelektualcev in umetnikov (znanost in umetnost vrzimo trgu kot gladiatorje levom);
12. obsedenost s kršitvami zakonodaje in kaznovanjem (pravni totalitarizem);
13. objestno kadrovanje po poznanstvih in korupcija (pri nas že kar samoumevno);
14. volilne prevare (le Janša govori o njih, nihče drug).
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana
