Dolgo pričakovano prvo celovito poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah EU, ki ga je evropska komisija objavila včeraj, je bilo najbolj kritično do stanja vladavine prava na Madžarskem in Poljskem. Ostra kritika je na Poljsko letela zaradi njenih pravosodnih reform, glede katerih je bil sprožen tudi postopek ugotavljanja kršitev evropske pogodbe. Zaradi sprememb na pravosodnem področju je komisijo močno zaskrbelo tudi za prihodnjo neodvisnost sodstva na Madžarskem.
S tako ostrimi kritikami Slovenija ni bila soočena. Določene pomanjkljivosti so ji v poročilu očitali na področju pravosodja, a očitki še zdaleč niso bili tako ostri, kot je bila v svojem avgustovskem odgovoru na osnutek poročila ostra slovenska vlada. V končnem poročilu so bili precej ostrejših kritik deležni blatenje in napadi na novinarje ter pomanjkljivo financiranje in kadrovska zasedba protikorupcijske komisije ter agencije za komunikacijska omrežja in storitve.
»Pomembno se mi zdi, da Slovenija ni izpostavljena kot država, ki ima težave z načeli pravne države. Nimamo težav z zakonodajo na vseh štirih stebrih, ki jih je preiskovala komisija. V nobenem od teh stebrov tudi ne prihaja do resnih kršitev vladavine prava. Pomembna težava za Slovenijo je, da so ključna telesa in institucije podhranjeni tako glede financ kot kadrov, zaradi česar so manj učinkoviti. Imamo tudi težave s preganjanjem gospodarskega kriminala in napadi na novinarje, je ugotovljeno v poročilu. Pomembno pa se mi zdi tudi to, da so nekatere stvari pohvalili: denimo digitalizacijo pravosodja ali pa kristalno tehtnico za izboljšave na področju sodstva,« je ocenila dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
Z razmeroma dobro oceno pravosodja je bila zadovoljna tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Dejala je, da je bilo glede pravosodja vse korektno pripravljeno: »Zdaj bo sledil vsebinski dialog, ko bomo lahko razpravljali o poročilu.« V opozicijskih strankah LMŠ, SD in Levica pa so bili kritični predvsem zaradi ugotovljenih večjih groženj novinarjem. Marjan Šarec je denimo dejal, da se je Slovenija znašla »v neslavnem klubu držav, ki ne spoštujejo vladavine prava in izvajajo pritisk na medije«, česa drugega pa glede na dejanja vlade sploh ni bilo pričakovati.
Ključni trenutek za sveženj gospodarstvu
Do prvega poročila evropske komisije o vladavini prava prihaja v času, ko se pogajanja med evropskimi institucijami glede pogojevanja izplačil evropskih sredstev s stanjem vladavine prava v posamezni državi članici prevešajo v odločilno sklepno fazo. Premier Janez Janša sicer podpira stališča madžarskega premierja Viktorja Orbana, da bi enaki vatli morali veljati za vse države članice. Čeprav vladavina prava ni med osrednjimi temami dvodnevnega vrha EU, ki se začenja danes, pa bodo o tej temi govorili ob robu zasedanja, napovedujejo v nemškem predsedstvu EU.
Poročilo o stanju vladavine prava sta predstavila komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova in njen kolega Didier Reynders, pristojen za pravosodje. Poudarila sta, da EU s temi dokumenti dobiva manjkajoči člen v naboru mehanizmov za utrjevanje vladavine prava. »Gre za preventivni mehanizem, s katerim želi evropska komisija identificirati potencialne grožnje vladavini prava in okrepiti kulturo vladavine prava v Evropi,« je dejala Jourova.
Med pripravo poročila se je komisija posvetovala z najrazličnejšimi deležniki v članicah, vsaka od vlad pa je imela priložnost predstaviti svoje poglede na osnutek poročila. Slovenska vlada je to storila konec avgusta in bila, kot rečeno, precej bolj kritična do vladavine prava v Sloveniji, kot stanje na tem področju opisuje poročilo.
Avgustovska kritika vlade je presenetila tudi Weingerlovo. »Najresnejši pomisleki, ki so izpostavljeni tudi v skupnem sporočilu, se nanašajo na medije. Glede pravosodja pa poročilo ni alarmantno. Pri nas se včasih napačno reče, da bomo imeli težave zaradi napak v pravosodju, če bo mehanizem pravne države povezan z izplačevanjem evropskih sredstev. To ne drži. Za kaj takega bi morali imeti resne sistemske kršitve in ne zgolj pomanjkljivosti v posameznih primerih. Resnih sistemskih kršitev po poročilu sodeč pa v Sloveniji ni,« pravi Weingerlova.
Zmerne kritike za pravosodje
Komisija je stanje na področju pravosodja kritizirala v več državah članicah. Poleg splošne skrbi za stanje pravosodja po številnih reformah od leta 2015 na Poljskem so bile zaradi pomanjkljivosti glede neodvisnosti sodišč tarča kritik Madžarska, Hrvaška, Bolgarija, Romunija in Slovaška. Slovenija jo je pri tej točki poročila odnesla relativno dobro. Medtem ko je državno tožilstvo povečalo svojo učinkovitost, ostajajo izzivi pri učinkovitem pregonu gospodarske in finančne kriminalitete. Čeprav so se zaostanki na sodiščih zmanjšali in niso več sistemski problem, pa dolžina sodnih obravnav v primerih pranja denarja še naprej ostaja izziv. Kot pomembno vprašanje neodvisnosti delovanja sodnikov in tožilcev je v poročilu izpostavljeno skorajšnje odločanje ustavnega sodišča o zakonodaji, ki zadeva parlamentarne preiskave.
»Želim si, da bi bila Slovenija v skupini držav, ki so deležne pohval, a to očitno žal še ni mogoče. To, da imamo v Sloveniji težave tudi na področju sodstva, je jasno. Pri tem gre za sistemske težave, ki niso nove. Upam, da nam jih bo uspelo rešiti,« pa ocenjuje evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP). Ob tem še opozarja, da tudi v skupini EPP – tako kot v drugih osrednjih skupinah S&D, Prenovimo Evropo in Evropskih zelenih – močno podpirajo vključitev klavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednje večletne finančne perspektive v povezavi s spoštovanjem vladavine prava.
Izpostavljene grožnje novinarjem
Slovenija je kritično omenjena zaradi povečanega števila groženj in napadov na novinarje, tako fizičnih kot na spletu. Takšen trend je evropska komisija zaznala še v Bolgariji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Španiji. Poročilo je do Slovenije kritično tudi pri vprašanjih medijskega lastništva. Trenutni sistem razkrivanja medijskega lastništva sicer omogoča preglednost določenih informacij in zagotavlja delno transparentnost medijskega lastništva, ugotavljajo pisci poročila. Na področju medijev so bila kritike deležna še premajhna sredstva za Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, kar da ogroža njeno učinkovitost. Podobni pomisleki se porajajo še za Bolgarijo, Grčijo, Luksemburg in Romunijo.
V Društvu novinarjev Slovenije so ugotovitve evropske komisije glede slovenske medijske krajine pozdravili. Ocenili so, da komisija v več točkah pritrjuje njihovim opozorilom, pri čemer so izpostavili predvsem nezadostno regulacijo medijskega lastništva v luči konflikta interesov, ko gre za sprege s političnimi strankami. Prav tako pa po oceni predsednice društva Petre Lesjak Tušek komisija pritrjuje opozorilom društva o napadih in nadlegovanju novinarjev na družbenih omrežjih in prek sodnih postopkov.
