»Podatki kažejo, da je plovilo vstopilo v stanje, znano kot varni način, najverjetneje ker je bil del plovila hladnejši od pričakovanj, medtem ko je bil v senci Zemlje,« je sporočila Nasa. Plovilo je sicer medtem že zapustilo senco in temperature so znova normalne.
Ob 13.50 je s Cape Canaverala na Floridi raketa Atlas proti Marsu ponesla 2,7 milijarde dolarjev vreden rover Perseverance. Ta bo svoj cilj dosegel čez dobrih sedem mesecev, kjer bo nato na površju rdečega planeta iskal znake življenja oziroma njegove temeljne gradnike. Njegova končna destinacija bo sicer 45 kilometrov širok in 500 metrov globok krater Jezero – sicer poimenovan po kraju v Bosni in Hercegovini. Krater je po mnenju Nasinih znanstvenikov eden najbolj obetavnih mest za preučevanje morebitnih mikrobov, saj naj bi nekoč prav tam obstajalo jezero devetkrat večje od Loch Nessa.
Po besedah Nase gre sicer za najnaprednejšo misijo na Mars doslej, Perseverance pa je navkljub precejšnji podobnosti s predhodnikom Curiosity najnaprednejši rover, ki ga bodo poslali proti Zemljinem najbližjem sosedu. Poleg medplanetarnega laboratorija bo med drugim opremljen z radarjem, mikrofonoma, kar 23 kamerami in tudi manjšim, 1,8 kilogramov težkim helikopterjem poimenovanim Ingenuity. Z njim namerava Nasa opraviti prvi polet v ozračju katerega koli drugega planeta v zgodovini, ker gre le za prototip, pa z izjemo 13-megapikselne kamere ni opremljen z znanstvenimi instrumenti.
»Obstaja velika verjetnost, da bodo morebitni znaki življenja, v kolikor jih odkrijemo, zelo nejasni. Težko jih bo interpretirati in morda bo celo nemogoče najti resnični znanstveni konsenz. Naše zmožnosti odkrivanja znakov življenja so zelo dobre, vendar pa bomo morali vzorce najprej pripeljati na Zemljo, kjer jih bodo nato skupine ljudi še več let preučevale, da bo kakršnikoli konsenz lahko dosežen,« je prepričan Nasin znanstvenik Ken Williford.
»Z misijo lahko prestopimo precej velik prag,« pa je za Guardian povedal Mark Sephton z londonske kraljeve univerze. »Govora je o možnosti odkritja življenja na Marsu. Ljudje se ne zavedajo, do kako velike spremembe bi prišlo v primeru konkretnih izsledkov. Ko enkrat prestopiš ta prag, poti nazaj ni več. To bi pomenilo, da je življenje v vesolju mogoče, če so le na voljo ustrezni pogoji, prave snovi in dovolj časa. Gre za zgodovinsko misijo, zato si ne želim, da bi šlo kaj narobe,« še pravi Sephton.
