Legendarno stavbo alternativne kulture na Kersnikovi ulici 4 v Ljubljani sta Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki zaradi finančnih težav razprodaja svoje imetje, in Mestna občina Ljubljana kot solastnica nedavno prodala zasebnemu lastniku; tako se je ljubljanska politika odrekla še enemu pomembnemu prostoru nevladnikov. Na cesti je ostalo kar nekaj nevladnih društev, med drugim Strip Core / Forum Ljubljana, Zavod FV, hekerski laboratorij Rampa, ustvarjalni laboratorij BioTehna, Galerija Kapelica in še kdo. Rok za izselitev je konec leta.
Ni veliko izbire
Društva so imela na Kersnikovi v glavnem svoje pisarne, Galerija Kapelica s 25-letno tradicijo pa tudi svoj razstavni in performativni prostor. Zavod Galerija Kapelica je del Zavoda Kersnikova, oba sta krepko zasidrana v našem javnem kulturnem prostoru. V Zavodu Kersnikova ta hip dela 15 ljudi, od tega je 13 redno zaposlenih. »Smo torej resno podjetje, ki ima tudi resne ambicije, zato tudi z vsemi temi našimi evropskimi projekti – ta hip jih imamo recimo pri Kapelici v delu osem – skušamo ustvariti nek trg za tehnološko raziskovalno umetnost, da ne bi bili odvisni samo od javnih sredstev. Nekateri nam zato očitajo neoliberalizem, ampak tudi na področju likovne in drugih umetnosti so nastali trgi, le za intermedijsko umetnost ga še nimamo,« je še povedal Krpan.
V zadnjih letih so se v Kapelici posvečali predvsem projektom, v katerih se spajata umetnost in znanost, biotehnologija, tradicijo pa sicer gradijo na body artu, robotiki ter drugih družbenokritičnih področjih.
Ustanovitelj in umetniški vodja galerije Jurij Krpan pravi: »Ko se je začela stavba prodajati, se v resnici na nas nihče ni oziral. Študentska organizacija, kot vemo, razprodaja vse svoje nepremičnine, ne podpirajo več študentskega dela, skratka, niso več v taki formi, kot so bili včasih. Objekt je zdaj že v zasebni lasti, imamo pa dovoljenje, da ostanemo v hiši do konca leta, in ŠOU zdaj novemu lastniku plačuje našo najemnino. Do konca leta imamo čas, da si poiščemo nov prostor.«
Galerija Kapelica je bila ves čas svojega delovanja financirana z javnimi sredstvi – od MOL in ministrstva za kulturo, »in že po logiki dobrega gospodarja bi moralo biti tako, da tisti, ki so toliko vlagali v nas in ki so nam tudi pomagali, da dosežemo rezultate, kot smo jih – pomagajo tudi pri reševanju prostorske stiske. Aktivni niso, niso pa ravno pasivni.« Dejstvo pa je, še opozarja Krpan, da v Ljubljani prav veliko zanje primernih prostorov ni.
Novo intermedijsko središče?
Morda se jim obeta opuščen tovarniški obrat v bližini džamije. A objekt je spomeniško zaščiten in bi ga bilo nujno prenoviti, lastnika pa to ne zanima. Če bi dobili ta prostor, bi morali torej naprej zbrati sredstva, da ga usposobijo. Prostor bi bil večji, kot je bil dosedanji, a se tega ne bojijo, pravi Krpan, in dodaja, da so v teh letih zreli za tak premik. Če bi lahko izbirali, bi se zanj odločili recimo šele čez dve leti, bolj v miru, tako pa so primorani v naglico: »S tem pa posegamo tudi v svojo substanco: namesto da bi se posvetili izključno vsebinam, se moramo ukvarjati še s prostorom.«
Ko bodo dobili novo lokacijo, bodo prostor poimenovali Mednarodni center za sodobno raziskovalno umetnost, ta ideja pa se je uvrstila tudi v program EPK 2025, če bo titulo kulturne prestolnice prevzelo mesto Ljubljana. »Načelno podporo imamo, v nekem trenutku pa bo to načelno raven treba spremeniti v meso in kosti. Sploh ker bi s tem centrom ustvarili nov javni kulturni prostor,« meni Krpan.
