Na Kersnikovi 4, kjer se je pred več kot tridesetimi leti med drugim kalila slovenska alternativna umetnost, s koncem lanskega leta ni več mogoče najti vrste kulturnih producentov, denimo društva Škuc, KUD Anarhiva in drugih. Zaman zvonimo tudi na vrata galerije Kapelica, Rampe, BioTehne, Vivariuma, skratka Zavoda Kersnikova…
Lastnika, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki zaradi finančnih težav razprodaja nepremičnine, in Mestna občina Ljubljana, sta namreč zgradbo prodala zasebniku. Podjetje Gast Ent., ki je med drugim lastnik Cirkusa, ČinČina, Centralne postaje in Slovenske hiše, naj bi tam vzpostavilo hotel, trenutno v enem najpomembnejših prostorov ljubljanske nevladne kulture deluje samski dom.
Pozabljen javni interes
Nekateri kulturniki, ki so potrebovali le pisarne, so jih našli v nekdanji stavbi občine Šiška na Trgu prekomorskih brigad, producenti Zavoda Kersnikova, ki zaradi narave dela, v katerem združujejo umetnost, znanost, tehnologijo in izobraževanje, potrebujejo tudi razstavni in raziskovalni prostor, pa so se zdaj preselili za Bežigrad, na Likozarjevo 1, v nekdanje prostore Delove tiskarne.
»Tako MOL kot kulturno ministrstvo veliko govorita o javnem interesu. V petindvajsetih letih so v naš program vložili več milijonov, a ko smo se morali izseliti, jih javni interes očitno ni več zanimal. Niso nas niti vprašali, kam bomo šli po roku za izselitev,« pojasnjuje umetniški vodja Kapelice Jurij Krpan. Z iskanjem primernih prostorov, ki bi si jih obenem sploh lahko privoščili, so tako imeli nemalo težav. Zdaj so za eno leto najeli prostore v nekdanji Delovi tiskarni, ki so sicer v stečajnem postopku in bodo šli sčasoma v prodajo.
Najeli so približno tristo kvadratnih metrov v sicer ogromnem objektu, obnovili bodo dotrajane instalacije. V 2. nadstropju, v prostorih nekdanje stavnice, kjer je še mogoče najti velike mize s tenkimi predali, v katerih so tiskarji včasih shranjevali črke, bo galerija zasedla okoli 100 kvadratnih metrov in bo tako še nekoliko manjša kot prej. V enem od prostorov bo še hekerski laboratorij Rampa, v drugem ustvarjalni laboratorij BioTehna, tam bodo še štiri pisarne, za Vivarium pa prostora žal ne bo.
Poskušali bodo ohraniti robusten videz industrialnega; ohranili bodo stene med prostori, ki so v veliki meri iz steklenih oken, pa tudi denimo cevi nekdanje zračne pošte. Nekoliko bodo še dvignili strop, da bodo na isto višino lahko namestili cevi za galerijske reflektorje, razlaga Krpan sredi selitve. Opekasta tla, ki za galerijsko prezentacijo del niso najprimernejša, bodo prekrili. »Prostor bo nared do konca meseca,« zagotavlja umetniški vodja, ki se zaveda, da so s Kersnikovo izgubili tudi naključne obiskovalce iz središča mesta, nove pa bodo v nekoliko skrite prostore težje privabili. Pri selitvi sicer pomaga cela skupnost Kersnikove, torej tudi mentorji in delavničarji, ki so v zadnjih 25 letih delovali pri njih.
Dolgoročni načrti
Dolgoročno ostaja njihova želja še vedno ena od deloma opuščenih tovarniških dvoran Železniškega muzeja v bližnji Parmovi ulici. Velikosti objekta se ne bojijo, saj so izdelali celosten povezovalni koncept – muzej je posvečen prvi in drugi industrijski revoluciji, naslednjo, najsodobnejšo, bi predstavili producenti Zavoda Kersnikova. A v Železniškem muzeju interesa za povezovanje za zdaj ne kažejo. »Intermedijska umetnost nima svojega javnega zavoda, krovne institucije. A bi v takem prostoru lahko vzpostavili res kakovosten mednarodni center za sodobno raziskovalno umetnost,« je prepričan Krpan.
