Kolektiv Laibach je zagotovo najbolj znan po svoji glasbi, vendar pa vse od ustanovitve leta 1980 ustvarja tudi različna likovna in vizualna dela, kot so plakati, slike, lesorezi, instalacije, videi in performansi. Za to plat njihovega delovanja se je postopoma uveljavil izraz »Laibach Kunst«, na razstavi Svoboda vodi ljudstvo v galeriji S na ljubljanskem gradu pa je od srede tega tedna na ogled izbor plakatov, ki so jih skozi minula štiri desetletja oblikovali za svoje koncerte, gledališke predstave, filme in razstave.
Postavitev, ki jo je zasnovala kustosinja Lilijana Stepančič, ponuja vpogled v temeljne značilnosti ustvarjanja te skupine na področju vizualne umetnosti, s tem pa tudi v razvoj posameznih likovnih kod kolektiva in oblikovanja – od začetne »naredi-sam« produkcije, ki je namerno delovala robato in nekultivirano, do uglajene profesionalne izvedbe, ki pa še vedno postavlja pod vprašaj ustaljene družbene norme in proizvaja protislovne učinke. Kot pojasnjuje kustosinja, je Laibach svoj značilni retroavantgardni princip gradil iz prepleta neoekspresionizma, postkonceptualnih praks, grobih pankovskih prijemov in »heartfieldovskega« kolažiranja; iz vsega tega je zrasel prepoznavni vizualni izraz, ki sloni predvsem na premišljenem prisvajanju popularnih podob (križ, skodelica kave, kovinar, jelen…) iz različnih kulturnih okolij in ideologij.
Plakat kot družbeni komentar
Posebno mesto imajo tu ravno plakati. »Njihovo osnovno nalogo, ki je v tem, da morajo v kakofoniji urbanega okolja pritegniti pozornost javnosti, so člani skupine Laibach povsem osvojili in jo nadgradili, tako da plakati niso samo posredniki informacij o dogodku, temveč so hkrati že komentar družbenega dogajanja,« pojasnjuje kustosinja. Tako dvojno vlogo so imeli že njihovi trije inavguracijski plakati, s katerimi so leta 1980 napovedali prireditev Alternativa slovenski kulturi v trboveljskem Delavskem domu, kjer naj bi imeli Laibach svojo prvo razstavo ter koncert – podobe črnega križa, ki je zavzemal ves prostor plakata, industrijskega delavca, ki vihti kladivo, in pa dveh spopadajočih se figur, od katerih ena dviguje nad drugo nož, so vsebovale toliko nedorečenih in dvoumnih pomenov, da je bilo treba plakate po posredovanju takratnih oblasti umakniti, prireditev pa je bila odpovedana.
Ta začetna ikonografija se je z leti nadgrajevala in dopolnjevala z novimi prisvojitvami ter vse bolj učinkovala kot prepoznaven označevalec skupine, celo v obdobju, ko je bila uporaba imena Laibach v Ljubljani prepovedana: že samo podoba črnega križa na plakatih, ki so decembra 1984 oglaševali koncert v Mladinskem domu Malči Belič, je zadostovala, da je občinstvo vedelo, za kaj gre. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 20. ure. gb
