Z oblikovalskega vidika je tablica matepad pro zelo privlačna. Z vidika uporabe pa je treba pohvaliti tudi zaslon, ki prekriva veliko večino prednje strani in ima diagonalo 28 centimetrov (10,8 palca). Obroba je izredno tanka in praktično zanemarljiva. Ker zaradi tega prostora za prednjo kamero drugje ni, so jo lepo skrili v levi zgornji kot zaslona. Tam je večinoma neopazna, tudi med gledanjem vsebin ali igranjem iger. Vas bo pa med videokonferencami snemala nekoliko s strani.
Čeprav gre za IPS LCD-zaslon in ne OLED, je slika zelo lepa. Ločljivost znaša 2560 x 1600, s 540 pikami na palec (ppi) in 90-herčno frekvenco osveževanja slike. K zasnovi za dobro multimedijsko izkušnjo prispevajo tudi štirje stereo zvočniki ob straneh naprave oziroma pod brado in čelom zaslona. To sicer pomeni, da bo najboljša izkušnja med gledanjem oziroma poslušanjem vsebin, ko tablice ne boste držali v dlaneh, saj boste z njimi med držanjem naprave zvočnike najverjetneje vsaj nekoliko prekrivali. Prav tako na napravi ne boste našli posebnega vhoda za slušalke.
Kar zadeva uporabniško izkušnjo delovanja naprave, je ta brezhibna. Vse deluje, kot je bilo zamišljeno. Gladko, odzivno in hitro. To ne čudi, saj je tablica opremljena s Huaweijevim procesorjem kirin 990, ki z lahkoto opravi z vsakim izzivom, ki mu ga trenutno postavijo androidne aplikacije. Poleg tega ima naprava še 6 GB delovnega spomina, za shranjevanje pa je namenjenih 128 GB. Zanemariti ne gre niti baterije z zmogljivostjo 7250 miliamperskih ur (mAh), ki pri pisarniški uporabi zna zdržati tudi do deset ur, priložen je še hitri polnilnik z močjo 40 vatov, ki izpraznjeno baterijo zvrha v kakšni uri in pol. Možno je tudi brezžično polnjenje. Ni pa mogoče naprave odklepati s prstnim odtisom, saj tega čitalnika nima. Tudi odklepanje s prepoznavo obraza je zgolj optično, zato najvarnejša ostaja možnost vnosa vzorca ali številke PIN. Nič posebnega nista niti prednja in hrbtna kamera. Hrbtna ima ločljivost 13 milijonov pik (MP), prednja pa 8 MP. Fotografije so v primerjavi z ostalimi tablicami sicer lepe, a bistveno slabše od tistih z mobilnikov.
Netflix brez HD in aplikacije iz druge roke
Strojno napravi torej ni mogoče očitati veliko, kaj pa v praksi? Tu matepad pro naleti na težave. Že izhodiščno nismo najbolj navdušeni nad androidnimi tablicami, saj so v resnici zgolj večji telefoni, na katerih občasno naredimo še kakšno pisarniško opravilo v sili. Za nameček ima Huawei težave zaradi odsotnosti Googlovih storitev. Te se na tablici sicer ne poznajo tako zelo kot na telefonih. Zemljevidi so manj pomembni, gledanja youtuba v brskalniku je na tablici (zaradi podobnosti prenosnikom) bolj domače kot na telefonu. Nekatere druge aplikacije, kot je facebook, je možno naložiti neposredno s facebookove spletne strani. Za nekatere druge aplikacije, ki jih ni najti v Huaweijevi spletni trgovini appgallery, pa obstajajo obvodi in prenosi iz druge roke, ki pa niso vedno 100-odstotno varni. Tudi aplikacije včasih ne delujejo popolno.
Eden takšnih primerov je žal Netflix. V brskalniku ga za čuda ni mogoče predvajati, ko prenesete aplikacijo iz druge roke, pa ugotovite, da je najvišja ločljivost slike SD. Glede na zaslon naprave se vse, kar je manj od HD, zdi kot slab izkoristek kupljenega in korak nazaj v uporabniški izkušnji. So pa uradno dostopne aplikacije za spletno televizijo vseh slovenskih ponudnikov.
Še najbolj se torej izkaže branje in brskanje po spletu, nekaj težav pa ima (za zdaj) tudi z vidika pisarniškega dela. Naložena aplikacija WPS ponuja povsem solidno delo z dokumenti, preglednicami in drugim pisarniškim orodjem, tudi tipkovnica na zaslonu je čisto solidna. Da bi ta del izkušnje še izboljšali, pa pri Huaweiju ločeno prodajajo še pisalo in fizično tipkovnico.
Pisalo opravi svojo funkcijo, prepozna več stopenj moči pritiska, vendar napravi manjka programov, da bi zares prišel do izraza. Lahko pa z njim rišemo in pišemo. Tipkovnica medtem deluje zelo prepričljivo. Magnetno se priklopi na hrbet naprave in samodejno poveže, služi pa tudi kot ovitek. Ima dve nastavitvi za pridržanje zaslona in je dovolj čvrsta, da lahko po njej tipkamo v naročju. Izkušnja tipkanja je udobna, smo pa med testom naleteli na nenavadno težavo. Ko smo nastavili slovenski jezik tipkovnice, smo pri črki č opazili, da jo je fizična tipkovnica vselej želela zapisati v obliki velike začetnice. Tudi če smo pritisnili shift, je ob prvem pritisku črka ostala velika. Šele če smo ob držanju shifta č pritisnili dvakrat zapored, se je mala začetnica izpisala v drugo. Na enako težavo smo naleteli ob nastavitvi hrvaškega jezika tipkovnice. Če gre za splošno napako, ta dodatek do posodobitve in popravka slovenskemu uporabniku ne bo v veliko korist.
To nas pripelje do sklepa. Tablica matepad pro je zelo lepa in v teoriji zelo zmogljiva, a zaradi operacijskega sistema in Huaweijevih težav s ponudbo aplikacij (za zdaj) ostaja naprava z veliko kompromisi in brez področja, na katerem bi med uporabo zares zasijala. Cena okoli 605 evrov (brez dodatkov) ni povsem neprivlačna, bo pa bistveno bolj, če bo prišla tudi uradna aplikacija za Netflix in še kaj.
