Posledice ukrepov, ki jih je sprejela vlada, so bile še zlasti izrazite v panogah turizma, gostinstva, kulture in drugih dejavnostih, kjer je nujen neposreden stik s strankami. Analiza je pokazala, da je bilo največ izbrisanih subjektov registriranih v panogi strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (19 odstotkov), sledita gostinstvo (13 odstotkov) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (13 odstotkov). Iz analize je razvidno, da je bilo samo v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti izbrisanih manj subjektov, kot jih je bilo ustanovljenih v času epidemije. Kako uspešno se podjetja soočajo z današnjo krizo, je v veliki meri odvisno od značilnosti in stanja v podjetju pred pandemijo. »Podjetja, ki so bila na višji stopnji digitalizacije in manj zadolžena, so se lažje in hitreje prilagodila novim razmeram in oblikam poslovanja, kot je delo od doma ali spletna trgovina. V Sloveniji je približno 150 podjetij v tem obdobju registriralo kot svojo dejavnost spletno trgovino,« dodaja Simonović. Podatki potrjujejo visoko stopnjo zrelosti gospodarstva, toda izbruh epidemije covida-19 je dodobra premešal karte. Kljub temu je stabilnost poslovanja slovenskega gospodarstva visoka, zadolženost nizka in odplačevanje posojil kontinuirano – to daje daje spodbudno napoved, da je slovensko gospodarstvo dobro in bolje pripravljeno na krizo, ki je pred nami. V Bisnode podjetjem svetujejo racionalno upravljanje denarnih sredstev in denarnih ekvivalentov, poostren fokus na upravljanju kreditnih tveganj in lastnem denarnem toku ter razmislek o načrtovanih projektih in dodatnem zadolževanju, prilagoditev na digitalni način poslovanja ter pozitivno naravnanost in nenehen razvoj posla in sodelavcev.
Tonja Blatnik
