Roth je po koncu današnjega virtualnega zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki so razpravljali o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, še povedal, da se vse članice zavedajo zgodovinskega trenutka in se da strinjajo, da je treba dogovor doseči hitro. Vsa ključna vprašanja glede obsega, razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili, pogojevanja, nacionalnih ovojnic, rabatov in novih lastnih virov pričakovano ostajajo odprta do vrha unije, ki bo v petek in soboto.
Izhodišče za razpravo o svežnju, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, je kompromisni predlog, ki ga je minuli petek predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Michel je predlagal proračun v vrednosti 1074 milijard evrov, kar je nekoliko manj od predloga Evropske komisije. Obseg za sklad za okrevanje je ohranil pri 750 milijardah evrov, obdržal je tudi razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili.
Ena največjih novosti v Michelovem predlogu so spremembe pri izračunavanju nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, ki je bistven del svežnja. Presenečenj glede stališč članic danes ni bilo, Michelov predlog je dobra podlaga za pogajanja, pa je ocenil evropski komisar za proračun Johannes Hahn.
Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, ki se je zavzel za hiter dogovor in izrazil razočaranje nad znižanjem obsega sredstev v okviru večletnega proračuna unije. Posebej je izpostavil, da predlog ne predvideva povečanja sredstev za kohezijsko politiko, za kar se zavzema Slovenija, hkrati pa predvideva znižanje sredstev za nekatere pomembne programe EU, kot je sklad za pravičen prehod, je zapisalo zunanje ministrstvo v sporočilu za javnost. Državni sekretar se je zavzel za dodatna sredstva za slovensko kohezijsko ovojnico, s katerimi bi lahko še naprej zagotavljali ustrezen obseg sredstev za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.
Poudaril je nestrinjanje Slovenije glede predloga za spremembo meril za razdelitev sredstev iz novega mehanizma za okrevanje, saj ta zmanjšuje sredstva za nekatere manj razvite države članice. Slovenija si bo prizadevala, da se merila za delitev čim bolj približajo predlogu Evropske komisije. Poleg tega je Dovžan izrazil nenaklonjenost Slovenije povečanju rabatov za nekatere neto plačnice. Ocenil je tudi, da bi lahko digitalni davek, ki ga je komisija predlagala za leto 2021, služil kot novi lastni vir proračuna EU, s čimer bi se tudi zmanjšal pritisk na nacionalne proračune pri financiranju novega instrumenta za okrevanje, so še sporočili z MZZ.
