Ponudba poslušanja pretočne glasbe se je na slovenskem trgu včeraj močno okrepila. V naše loge je naposled prišel švedski velikan Spotify. Platforma ponuja okoli 50 milijonov skladb in kar štiri milijarde seznamov predvajanja glasbe, med uporabniki pa je še posebej priljubljena zaradi personalizacije glasbenih predlogov glede na okus oziroma želje poslušalca.
Spotify premore okoli 286 milijonov uporabnikov, od tega 130 milijonov naročnikov plačljive premijske storitve. Preostali uporabniki glasbo poslušajo brezplačno, se jim pa zato med uporabo predvajajo oglasi. S širitvijo, ki jo je podjetje predstavilo včeraj, so storitev razširili na dodatnih 13 držav. Poleg Slovenije seznam novih trgov obsega še Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Kosovo, Albanijo, Rusijo, Ukrajino, Belorusijo, Moldavijo in Kazahstan.
Spotify je je bil ustanovljen leta 2006 in šteje za pionirja pretočne glasbe. Dostopen je uporabnikom iphonov, androidnih telefonov, računalnikom z operacijskimi sistemi windows, macos in linux. Uporabnik lahko v aplikaciji brska po glasbenem katalogu in si pri tem pomaga s kategorijami: ustvarjalci, albumi, žanri, seznami predvajanja ali glasbene založbe. Posamezne pesmi lahko uporabniki predvajajo samostojno ali pa ročno oblikujejo lastne sezname predvajanja. Storitev omogoča tudi deljenje glasbe prek družbenih omrežij. Še bolj zanimivo je deljenje seznamov predvajanja.
Izvajalci plačani po številu predvajanj
Spotify uporabnikom ponuja dve obliki. Premijska oblika ne pozna omejitev storitev in je na voljo ob plačilu mesečne naročnine. Obstaja pa tudi brezplačna različica. Še najbolj moteče pri slednji je predvajanje oglasov med pesmimi. Poleg tega je nižja tudi kvaliteta posnetkov, nekoliko omejena pa sta tudi možnost preskakovanja pesmi in vrstni red predvajanja.
Podjetje je zaradi poslovnega modela sicer že od samega začetka tarča ostrih kritik nekaterih glasbenikov, ki mu očitajo, da poslovni model pretočne glasbe za glasbenike ni vzdržen oziroma trajnostno naravnan. Spotify se ob tem brani, da je njihova storitev za glasbenike bistveno bolj ugodna kot alternativa poslušanja glasbe prek drugih brezplačnih (nelegalnih) storitev. Podjetje tudi sicer kar 70 odstotkov prihodkov nameni glasbenim založbam, ki denar nato dodelijo izvajalcem glede na pogodbe. Koliko denarja Spotify nameni posameznemu izvajalcu, sicer sledi izračunu razmerja med številom predvajanj skladb posameznega izvajalca v primerjavi s številom vseh predvajanj glasbe na spotifyju.
Čeprav so Švedi orali ledino na področju pretočne glasbe, se je medtem konkurenca na trgu močno okrepila. Med uporabniki Applovih naprav je močno priljubljena pretočna storitev apple music, medtem ko smo na slovenskem trgu do sedaj poznali predvsem francoski deezer in Googlovo glasbo play oziroma po novem youtube music. Po obsegu knjižnic predvajanja glasbe se posamezni ponudniki danes razlikujejo bolj malo. Med primerjavo nekaterih bolj nišnih glasbenikov razlik med Googlovo storitvijo in spotifyjem pravzaprav nismo našli. Tudi ko je šlo za slovenske izvajalce. Ima pa spotify vseeno večjo ponudbo, ki jo je v zadnjem obdobju še okrepil z zakupom pravic za predvajanje nekaterih najbolj priljubljenih oddaj. Za odtenek boljšo izkušnjo ponujajo tudi personalizirani seznami predvajanja, ki se glede na uporabnikov profil redno spreminjajo. Je pa tudi na tem področju konkurenca že tesno za petami. Dodatna dodana vrednost pa je tudi združljivost spotifyja z veliko večino pametnih zvočnikov.
Kdor se želi med poslušanjem glasbe s spotifyjem izogniti oglaševalskim motilcem, ima na voljo relativno privlačne pakete. Osnovni premijski paket mesečno stane 5,99 evra, še bolj privlačen pa je paket premium duo, ki za enotno ceno 7,99 evra ponuja računa za dva uporabnika. Družinam je na voljo 6 računov za skupno ceno 9,99 evra. Najbolj ugodno naročnino pa imajo študenti, ki za en račun plačujejo 2,99 evra mesečno.
