Zaradi zoonotskih bolezni, bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, v razvitem svetu vsako leto umre približno dva milijona ljudi. Svet se s tovrstnimi boleznimi ne sooča prvič, nedavna raziskava kot primere med drugim navaja ebolo, mers, sars, ptičjo gripo in virus Zahodnega Nila. Približno 75 odstotkov vseh novih nalezljivih bolezni izvira iz živali. Od leta 2000 so zoonotske bolezni stale gospodarstvo 88 milijard evrov, koronavirus naj bi k temu predvidoma dodal slabih osem trilijonov evrov. Organizacija združenih narodov (OZN) opozarja, da se pojav tovrstnih bolezni ne bo ustavil, če ne zajezimo izkoriščanja narave in ne prenehamo z uničevanjem in krčenjem ekosistemov, ki vodi k pogostejšim stikom živine in ljudi z divjimi živalmi in resno povečuje tveganje za prenos bolezni s potencialom nastanka pandemij.
Nova raziskava, objavljena v ponedeljek, poroča o strategijah spopadanja s pandemijami. Izvršna direktorica Programa Združenih narodov za okolje Inger Andersen svari: »Znanost je nedvoumna. Če bomo nadaljevali z izkoriščanjem narave in uničevanjem ekosistemov, potem lahko v prihodnjih letih pričakujemo reden trend novih bolezni, ki jih bodo živali prenesle na človeka.« S koronavirusom, za katerega se domneva, da izhaja iz netopirjev, se je okužilo 10,7 milijona ljudi, kar je zaenkrat privedlo do 500.000 smrtnih žrtev, hkrati pa je zamajalo svetovno gospodarstvo.
Rast prebivalstva, intenzivno kmetijstvo, lov divjih živali
Pri novi raziskavi sta sodelovala Program Združenih narodov za okolje in Mednarodni prehranski raziskovalni inštitut (ILRI), neprofitna organizacija, katere namen je izboljšava agrikulturnih praks v razvijajočem svetu. Med razlogi za pojav zoonotskih bolezni med drugim raziskovalci navajajo tudi rast svetovnega prebivalstva (trenutno 7,7 milijarde, do leta 2050 9,7) in s tem povezano povpraševanje po živalskih proteinih. Proizvodnja mesa se je recimo v zadnjih 50 letih povečala za 260 odstotkov, proizvodnja jajc za 340 odstotkov. Med razlogi za prenos bolezni z živali na človeka pomemben delež doda lovljenje divjih živali v različne namene. Za meso, trofeje ter prodajo za medicinske poskuse, domače živali in živalskim vrtovom. Trend pojava prenosljivih bolezni živalskega izvora v veliki meri spodbuja tudi intenzivno in netrajnostno kmetijstvo. V preteklih 80 letih so gradnjo jezov, širjenje irigacije in velikih kmetijskih podjetij kot del vztrajno rastoče agrikulturne industrije raziskovalci povezali s pojavom četrtine vseh prenosljivih in več kot polovice vseh zoonotskih bolezni. Podnebna kriza pri tem igra pomembno vlogo. Dvigajoče temperature lahko omogočijo bolj prijazno okolje insektom, kot so komarji, ki širijo različne viruse, na primer vročico chikungunya in virus Zahodnega Nila.
Podnebna spremenljivost vpliva na število in geografsko porazdelitev vrst, kot so netopirji, opice in različni glodavci. Te živali so vir mikroorganizmov, povzročiteljev bolezni, ki ob rednih stikih z živino ali ljudmi pomenijo veliko tveganje za prenose okužb. Študija izpostavlja, kako je na izbruh mrzlice vzhodnoafriškega jarka leta 2010 vplivalo povečano sezonsko deževje, v Braziliji pa je k izbruhom različnih bolezni pripomogel cel spekter ekstremnih podnebnih pojavov: pojava El Niño in La Niña, vročinski valovi, suše, poplave, povišane temperature in povečano deževje. Posegi v okolje, kot so drobljenje naravnih habitatov, izsekavanje gozdov, povečana urbanizacija in uživanje mesa divjih živali stopnjujejo tveganja za nastanek bolezni.
Afrika kot vir rešitev
Na Arktiki, ki je zaradi podnebnih sprememb posebej ogrožena, otoplitve ogrožajo trajno zamrznjene površine, pri čemer so razgaljena zgodovinska grobišča, kar posledično omogoča vrnitev smrtonosnih infekcij. »Pandemije so uničujoče tako za naša življenja kot gospodarstva in, kot smo lahko videli v zadnjih mesecih, zaradi njih najbolj trpijo revni in druge ranljive skupine. Če želimo preprečiti nove izbruhe, moramo biti precej bolj odločni pri varovanju naravnega okolja,« je še povedala Andersen.
Raziskava v iskanju na možne rešitve s prstom pokaže na Afriko, kjer najdemo v svetovnem merilu večji del nedotaknjenih deževnih gozdov in divjine. Rastoča populacija pomeni več srečanj živine in divjih živali, ki pomenijo tveganje za zoonotske bolezni. Generalni direktor Mednarodnega prehranskega raziskovalnega inštituta Jimmy Smith izpostavlja, kako primer ebole in drugih bolezni pomeni, da imajo v Afriki veliko znanja o tem, kako zmanjšati tveganja prenosa bolezni. Med strategijami, ki so predlagane vladam, so povečanje znanstvenega raziskovanja, izobraževanje o tveganjih v povezavi z zoonotskimi boleznimi in splošno izboljšanje zdravstvene oskrbe. Raziskava prav tako izpostavlja potrebo po boljšem nadzoru in regulaciji na področju oskrbe s hrano, spodbujanje trajnostnega kmetijstva in iskanja alternativ za zagotovitev prehranske varnosti, s čimer bi se omejilo uničevanje naravnih habitatov. Ob tem študija omenja tudi izboljšanje biološke varnosti, torej boljše načrtovanje varnega dela v bioloških laboratorijih in v proizvodnji oziroma na kmetijah.
