Madurova poteza je odgovor na sporočilo iz Bruslja, da je EU uvedla sankcije proti enajstim Venezuelcem, med katerimi so vodilni državni uradniki in z režimom povezani politiki. Le nekaj ur pozneje je dal izgnati vodjo diplomatske misije EU v Caracasu, Portugalko Isabel Brilhante Pedrosa. Ob tem je izjavil: »Kdo so oni, da se skušajo vsiljevati z grožnjami. Dovolj je. Odločil sem se, da dam veleposlanici EU v Caracasu 72 ur, da zapusti državo.« Po njegovih besedah se je EU odločila sankcionirati poštene venezuelske državljane, ki da spoštujejo ustavo in so »zavrnili izvrševanje ukazov veleposlaništva EU v Caracasu«. Dejal je še, da si pridržuje pravico do diplomatskih ukrepov tudi proti španskemu veleposlaniku Jesusu Silvi, ker je ta omogočil bivanje venezuelskemu desničarskemu opozicijskemu voditelju Leopoldu Lopezu v rezidenci španskega veleposlaništva, kamor se je zatekel po neuspelem poskusu prevrata 30. aprila lani. Venezuelska vlada Lopeza sumi tudi vpletenosti v nedovoljen vpad na teritorij države z morja, ki se je zgodil maja letos na obali blizu Caracasa.

Prvič sankcije proti članom opozicije

Omenjenih enajst Venezuelcev je svet EU dodal na seznam, kjer je že 25 oseb iz te države, proti katerim je že pred časom uvedel sankcije. Vsem je prepovedan vstop v EU in razpolaganje z njihovim premoženjem v državah članicah. To uredbo upravičujejo z utemeljitvijo, da gre za osebe, ki spodkopavajo demokracijo in vladavino prava v Venezueli. Tokrat pa sankcije prvič zadevajo tudi politične osebnosti iz opozicije, ki so se v začetku leta spustile v Madurovo igro prikrojevanja politične opozicije po njegovi meri. Gre za opozicijske poslance, ki so s podporo poslancev Madurove stranke v začetku leta po hitrem postopku in brez potrebnega kvoruma odstavili Juana Guaidoja s položaja predsednika parlamenta in prevzeli vodenje zakonodajnega telesa.

Na dopolnjenem seznamu EU se je znašel tudi član vrhovnega sodišča Juan J. Mendoza, ki je pred kratkim pripomogel k zamenjavi predsednikov opozicijskih strank Primero Justicia in Accion Democratica ter k imenovanju novih vodstev obeh strank, bolj naklonjenih režimu, kar je precej nenavadno. Maduro pa je imenoval novo volilno komisijo, katere člani so zvesti režimu, in zatem napovedal parlamentarne volitve za konec leta. Sankcije in opozorila iz Bruslja so odziv na te politične institucionalne igrice, ki se jih gre Maduro, da bi nevtraliziral Guaidoja.

Borrell je v torek Madura opozoril, da tako obnašanje »povečuje njegovo mednarodno izolacijo«, in ga pozval, naj prekliče izgon veleposlanice, sicer bo EU prisiljena sprejeti povračilne ukrepe. To bi pomenilo razglasitev venezuelske veleposlanice v Bruslju za nezaželeno osebo. Po besedah Borrella lahko samo pogajanja med venezuelskima sprtima stranema pripomorejo k izhodu iz globoke krize v državi.

Simon Tecco