Ko je slovenska vlada v ponedeljek znižala ukrep dovoljenega zbiranja na javnih prireditvah s 500 na 50 ljudi, je postalo jasno, da usoda določenih športnih tekmovanj ni zgolj negotova, temveč izgubljena. Organizacije največjega teniškega turnirja v Portorožu, ki naj bi se začel 17. avgusta, je z mednarodno konkurenco utopična. Na Teniški zvezi Slovenije (TZS) so se včeraj spraševali, kaj natančno pomeni soglasje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je mogoča organizacija prireditve organiziranega športnega dogodka do 500 ljudi.
»Že s 500 ljudmi na dogodku bi težko izpeljali ATP challenger Zavarovalnica Sava Slovenian Open v Portorožu, a vseeno menim, da bi ga lahko. S petdesetimi pa je s stališča mednarodne udeležbe to nepredstavljivo. Poleg tega so zaradi širjenja koronavirusa nepredvidljivi naslednji zdravstveni ukrepi,« odgovarja direktor TZS Gregor Krušič, ki poudarja, da so od začetka epidemije večkrat sedeli skupaj s predstavniki NIJZ in s skupnimi močmi reševali teniško problematiko. Dodaja, da so bili razgovori vselej zelo konstruktivni.
Če bi želela teniška zveza organizirati mednarodni turnir v Portorožu, bi za izvedbo potrebovala dobrih 100.000 evrov. Polovica tega zneska bi bila namenjena denarnemu skladu in kotizaciji, drugo polovico pa bi zapolnili stroški namestitve vseh igralcev. »Dosedanja praksa je pokazala, da smo imeli z organizacijo veliko koristi. Šlo je za promocijo tako tenisa kot vse države, teniška zveza je imela finančno korist, igralci pa so si lahko z zmagami priborili točke za svetovno lestvico,« meni Krušič in opozarja: »Če ne bomo organizirali challengerja, ne bomo izpolnili sponzorskih obveznosti. V pogodbah so klavzule, v katerih je natančno opredeljeno, kakšne so lahko sankcije. V primeru, da nam bo pandemija koronavirusa preprečila izvedbo mednarodnega tekmovanja, bomo naredili vse, da dogodek nadomestimo z drugimi dodatnimi aktivnostmi in produkti ter na tak način rešimo položaj in obdržimo sponzorje.«
Trenutna realnost teniškega turnirja v Portorožu je takšna, da bi organizatorji lažje izpeljali turnir najboljših slovenskih igralcev. Krušič pravi, da imajo slovenski igralci interes, da bi nastopili v Portorožu. »Menim, da bi tudi z zdajšnjimi priporočili NIJZ lahko izpeljali teniški festival za mladino. Raztegnili bi ga na deset dni, na voljo bi imeli 18 teniških igrišč. Za namen privabitve najboljših slovenskih tekmovalcev smo pripravljeni razpisati tudi višji nagradni sklad, kot je obstoječa praksa,« odgovarja Krušič.
Direktor zveze se je ozrl tudi na nedavni projekt Alpe Adria, ki bi teoretično lahko potekal minuli konec tedna v Portorožu. Na Teniško zvezo Slovenije sta se z željo po organizaciji obrnila Đorđe Đoković, direktor Alpe Adrie in brat prvega igralca sveta Novaka Đokovića, ter direktor Teniške zveze Srbije Dušan Orlandić. »Od takšnega projekta bi imela teniška zveza ogromno korist. Naš profit bi bile prodane vstopnice, hkrati pa je bil izjemen interes potencialnih sponzorjev, ki so nas množično klicali, da bi v projektu sodelovali. Vsekakor verjamem, da bi dogodek ogromno pripomogel k popularizaciji tenisa v Sloveniji. Toda realnost je žal drugačna in ob izbranem trenutku z vidika zdravstvenih priporočil pač nismo mogli organizirati spektakla,« pojasnjuje Krušič, ki ni želel biti po bitki general. Znano je namreč, da so se številni igralci, trenerji in gledalci v Beogradu in Zadru okužili s koronavirusom ter vrgli črno luč na dogodek, ki je po vsem svetu deležen ostrih kritik.
