Oni dan nas je presenetil telefonski klic dobrega prijatelja. Je namreč eden tistih, ki redko pokličejo in se precej pogosteje pustijo poklicati. A vseeno nas je še bolj kot klic sam presenetilo njegovo vprašanje. Zanimalo ga je namreč, kateri avtomobil ali več njih bi označili za najbolj »kul«? Večkrat smo se namreč že ubadali z vprašanji, kateri avto je najprimernejši za družine ali posameznika, kateri najprostornejši, pri katerem dobiš največ za svoj denar, kateri je varčen, v akciji, napreden… Najbolj »kul«? Ne, tega pa še ne. A ko smo jih vendarle začeli naštevati, nas je ustavil v hipu, ko smo omenili minija. Češ da so ga doslej med »kul« avtomobile uvrstili prav vsi, s katerimi je govoril. Kar nas ni niti malo presenetilo. Če bi ta avto morali opisati z eno samo besedo, bi bila ta namreč slej ko prej ravno »kul«. No, še prav posebej »kul« minija pa smo imeli ravno pred kratkim tudi na testu.
Mini je namreč lani praznoval 60. rojstni dan, kar se je seveda spodobilo proslaviti tudi s posebno linijo, ki so jo poimenovali enostavno – »60 years«. Ta prinaša posebna platišča, volanski obroč in številne okrasne dodatke, ki minija naredijo še bolj »kul«, voznik pa se še bolj zaveda, da sedi v posebnem avtomobilu, ki je kot le malokateri zaznamoval avtomobilsko zgodovino. Čeprav bi se pri dolžinski meri 3,85 metra dalo razpravljati, koliko je dandanes mini še »mini«, originalni je bil pred 60 leti namreč krajši za okroglih 80 centimetrov, mu v splošnem glede na današnje mere avtomobilov to težko očitamo. Nenazadnje je omenjeno tudi svojevrsten pokazatelj, kako so se avtomobili v šestih desetletjih spremenili.
No, ni pa mini v vsem tem času izgubil svoje, poleg prepoznavne retro oblike, glavne, pregovorne lastnosti – odličnega občutka za volanom. Ki, čeprav se s tem res vseskozi ponavljamo, spominja na vožnjo gokarta. Mini je namreč majhen, okreten avtomobil, z zelo neposrednim volanskim mehanizmom, ki se odzove v hipu. Da je bil občutek med vožnjo pri testnežu še boljši, pa je poskrbela motorizacija. Oznaka cooper S pomeni, da je imel testni mini 2-litrski turbobencinski motor s 141 kilovati (192 konji), ki vozno izkušnjo seveda naredijo še toliko bolj zabavno. Brez skrbi, tudi znotraj hitrostnih omejitev na kakšni zaviti podeželski cesti – z mesta do stotice denimo potrebuje le 6,7 sekunde, omenjeni motor pa odlično sodeluje s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Ob tem se mini odlično znajde tudi na mestnih ulicah, ravno prav trdno vzmetenje zagotavlja dovolj udobja tudi na slabših cestiščih, na avtocestah pa prav nikdar nimate občutka, da bi sedeli v tako majhnem avtomobilu, saj je trden, udoben, dobro zvočno izoliran, skratka v vseh pogledih kultiviran tudi pri visokih hitrostih. Poraba bencina je pri 7,4 litra za malčka na prvi pogled sicer visoka, a upoštevajoč »konjenico« povsem korektna.
Zelo korektno je za voznika in sovoznika odmerjen tudi prostor, zadnja klop pa je namenjena kvečjemu otrokom. Prtljažnik? Je, kakršen je, 211 litrov bo za posameznika ali par zadostovalo, za druge namene pa mini tako ni. Delovno okolje je medtem že standardno minijevo – ker gre za premijski avtomobil, so materiali na takšni ravni, stikala, gumbi in vrtljivi gumb pa poskrbijo za enostavno uporabniško izkušnjo. Se pa miniju leta malce poznajo pri izostanku večje količine »digitalnega«, saj so, denimo, merilniki za volanom še povsem analogni.
Kot smo že omenili, je mini premijski avtomobil – da, tudi to se je spremenilo v 60 letih. Tako kot marsikatera »retro« reč je tudi mini danes stvar nekakšnega prestiža in ne več ljudskosti. Tako je tudi cena 29.563 za odlično opremljenega prestižnega malčka z odličnim motorjem… Hja, razumljiva.
