Predstavljajmo si današnjega 27-letnika, kako čez deset let mladeži razlaga, da se je v časih pred covidom žuriralo bistveno boljše kot potem. Pandemija se zdi podobna koncu stoletja. Ko se je naredilo vse mogoče naj, naj, naj lestvice za nazaj. Enako omogoča.
Nekateri obeti za industrijo zabave po pandemiji niso dobri in spomin na dogodke pred covidom bi utegnil v kratkem buditi nostalgičen nahod. Ko je minuli teden poklical Peter Lovšin, da v Velikih Laščah, torej v območju medveda, Primoža Trubarja in njegovega družinskega debla, prireja festival, je spomin odtaval v začetek devetdesetih let, ko se je v bližnjem Kočevskem rogu zgodil tabor gibanja Rainbow. Deset tisoč evrohipijev, med katerimi jih je bilo največ iz Švice, na isti jasi. Veliko njih z vigvam šotori, kot v indijanskih filmih. En mesec je bilo na programu sekanje dreves v gozdu in druge oblike sožitja z naravo in prepovedano jemanje kakršnih koli poživil. Celo cigaret. A pet zavojčkov, kolikor sem jih ob tisti priložnosti vzel za dva dni, so mi zbrani »nafehtarili« do polnoči, lovska gostilna onkraj gozda pa obratov, kakršne je dosegala tedaj, ni verjetno nikoli več ponovila. Ker duh je voljan, a meso je slabo. In kot kaže, tudi za privržence gibanja Rainbow leto ni končano. Po Evropi bo julija in avgusta vendarle kar nekaj festivalov. Ob polni luni konec julija na Poljskem, prav tako do konca julija v Angliji in Franciji. Objemanje, izganjaje slabih duhov, iskanje sebe, strogo veganstvo. Če ti kdo zavoha poli, si diskvalificiran. Ali pač gozdarsko.
Na Lovšinovem festivalu bo tudi Benč
Pri Lovšinovih bo do teh zadev več tolerance. »Kranjske klobase bodo,« navrže in se nasmehne družinski starešina, ki festival »Peti inu obstati« na Rašici pri Velikih Laščah prirejajo drugič. Če je lani družinske barve na prireditvi zastopal on sam s spremljevalno zasedbo Španski borci, jih bodo letos Hellcats. Ob lokalnih ansamblih, lani jih je nastopilo okoli trideset, pa organizator posebej najavlja nastopa kantavtorja Stojana Bavdka in Janeza Bončine - Benča s spremljevalno zasedbo. Kar je, sodeč po zimskem koncertu v Cvetličarni, slišati dobro.
»Od Turjaka pa do Kolpe se na začetku poletja ne bo dogajalo veliko. Koronakriza je pustila svoj davek in ljudstvo je že lačno kulture. Na Rašici pri Velikih Laščah, kjer se je rodil oče slovenskega jezika Primož Trubar, se bo začelo. Če kaj, je ena od dobrih stvari, ki smo se je zaradi krize morali naučili, samozadostnost. Zanašanje na sebe, svojo okolico in svoje izdelke. To pa je tudi osnovno izročilo festivala,« pravi Peter Lovšin.
Kar pa vendarle ni povsem res. Castle rock festival v Fari pri Kostelu, ki bi se moral zgoditi med drugim in petim julijem, vseeno bo. Prestavljen je na konec avgusta, tudi prireditev ob Kolpi bo v dobršni meri oprta na domače resurse. Kot glavne zvezde se oglašujejo Dubioza Kolektiv, Magnifico, Muff in Senidah, Mi2, Kreslin, Niet, Hamo & Tribute to love, Dan D in Joker Out, medtem ko se na elektronskem odru kot DJ-nastopa najavljata Marika Rossa in Valentino Kanzyani.
Festivala Trnje in Sajeta bosta
Večjo trdoživost in prilagodljivost v teh dneh kažejo manjše prireditve, ki so organizacijsko manj zapletene od turnej s po 50 vlačilci. Tak primer je festival Trnje, od leta 1998 naprej delujoč slovenski rock'n'roll festival. Kot vsakič v zadnjih triindvajsetih letih se bo festival tudi letos zgodil v prvih dneh julija v gozdni kotanji pri vasi Trnje pri Pivki: »S Trnjem je tako, da se vse dela v zadnjem hipu. Še pred enim tednom skoraj nismo imeli programa in niti nismo vedeli, ali festival bo ali ne. No, zdaj, kot kaže, festival bo in se vsemu navkljub že triindvajsetič zapored vračamo v senco trnjanskih borovcev. Vsekakor bo prišlo do manjših sprememb. Vsaj letos se vračamo na en sam oder (in to zgornji), v dolinici pa bomo v soboto čez dan pripravili neglasbeni program. Bodo pa spet dobri bendi, dobra hrana in mrzla pijača. Kampiranje in parkiranje seveda ostaja brezplačno,« sporoča Marko Doles, še vedno motor Trnja, kjer se je vedno dalo slišati svežo glasbo. Prelet programa enako obeta tudi letos. Poleg veteranov Link Der Wasser se bo v dveh dneh zvrstilo dvanajst mlajših, a po slišanem ambicioznih in veščih zasedb.
Festival Trnje se nasploh ponuja kot najresnejši kandidat za naziv prireditve z najdaljšo neprekinjeno tradicijo v naših krajih. Drugih festivalov, sploh tistih iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ni več. Na čelu s pionirskim Zgaga rock festivalom iz leta 1996 oziroma leta 1997, ko je po razvpitem motorističnem uboju po drugi ponovitvi prenehal obstajati. Enako velja tudi za leta 1997 obujeni in potem vnovič zamrli Rock Otočec. Število festivalov se je z nastopom kapitalizma izrazito povečalo. Seveda je Trnje zmagovalec dolgotrajnosti, če TrNOVfesta ne enačimo s Trnfestom. Slednji se je vendarle prvič zgodil leta 1992. A tudi iz Centra slovanskih kultur, ki deluje na lokaciji in v hiši nekdanjega KUD Franceta Prešerna, smelo sporočajo, da tudi avgustovska trnovska prireditev letos bo, polno aktivni so tudi že v teh dneh. Podobno kot Orto fest je zgolj prestavljen tudi Jazz festival Cerkno, ki se bo namesto konec maja zgodil v prvi polovici septembra. Že konec tega meseca (med 28. julijem in 2. avgustom) se bo pa na Sotočju pri Tolminu zgodil 21. festival Sajeta, na katerem bo na voljo bolj improvizirana in džezi glasba. Ob odpovedi Metal Days in Punk Rock Hollidaya, prav tako elektronskega Butik festivala bo Sajeta očitno edini festival v Tolminu letos.
