Pred sodiščem EU v Luksemburgu je potekala ustna obravnava v tožbi evropske komisije proti Sloveniji zaradi domnevnega kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB), ko so kriminalisti na Banki Slovenije iskali dokaze o domnevnih nepravilnostih pri sanaciji bank v Sloveniji med takratno gospodarsko krizo. Julija 2016 so zasegli računalnik, na katerem pa so bili podatki ECB. Z zasegom tega računalnika naj bi bila kršena nedotakljivost arhivov te institucije, kar je bila podlaga za tožbo evropske komisije proti Sloveniji.
Slovenija zavrača očitke
Slovenijo je pred velikim sodnim senatom 15 sodnikov zastopala agentka Katja Rejec Longar. V obravnavi je bilo večkrat izpostavljeno, zakaj ni Slovenija prosila za odpravo privilegijev in imunitet. Rejec-Longarjeva odgovarja, da niso iskali dokumentov ECB, temveč izključno dokumente, ki so se nanašali na pristojnosti Banke Slovenije. »A tehnično je v današnji digitalni dobi nemogoče vzeti samo tri dokumente, logično je bilo, da so vzeli cel prenosnik,« je ponazorila.
Komisija izpostavlja tudi, da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju. Slovenija zavrača tudi ta očitek. Navedbe ECB, da slovenska stran ni stopila v stik z njimi, po navedbah Rejec-Longarjeve ne držijo. Slovenski tožilec resda ECB ni dovolil voditi preiskave, je pa bil pripravljen sodelovati z ECB in tudi sklepati kompromise. Prav zato mu je po oceni slovenske zastopnice težko kar koli očitati.
Generalna pravobranilka Juliane Kokott je sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Njena priporočila za sodišče niso zavezujoča. Sodbo je pričakovati konec leta.
Janša bi izločil podatke ECB
Prav zaradi vprašanja neodvisnosti ECB ter nedotakljivosti njenih arhivov velja precejšnje zanimanje za primer, saj bo sodba precedenčna. Ustna obravnava je potekala kljub posredovanju premierja Janeza Janše, da bi v zadnjem hipu z evropsko komisijo dosegli poravnavo. Ta je mogoča v vseh fazah postopka pred sodiščem. V obravnavi danes ni bilo govora o možnosti umika tožbe. Pojavil se je zgolj na točki, ko je zastopnik ECB Aljoša Šega mimogrede omenil, da so sicer priča predlogom za umik tožbe, a je nato, kot je bilo razumeti, te svoje besede umaknil.
S pismom Janše s predlogom za poravnavo z evropsko komisijo v vladi niso vsi bili seznanjeni. Kot je danes pojasnila Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje, se je premier oziroma njegov kabinet želel seznaniti s spisom tožbe, kar so mu tudi omogočili. Pogovarjali so se tudi o tem, kakšne so pravne možnosti izida. »Predsednik se je potem odločil, da pošlje pismo, kar je na neki način njegova pravica,« je še povedala Kozlovičeva.
Pred dnevi je Janša v pogovoru za Nova24TV ocenil, da je bil postopek pri zasegu opreme na Banki Slovenije očitno izpeljan narobe. Iz Janševih besed je razbrati, da želi z morebitno poravnavo z evropsko komisijo omogočiti, da bi se nadaljevala preiskava pred domačimi organi. Ta namreč zaradi postopka pred sodiščem EU stoji.
Premier je sicer še dejal, da so pismo napisali na ministrstvu za pravosodje, sam pa ga je po pogovoru z ministrico in generalnim pravobranilcem zgolj podpisal. »Ocenili so, da je izhod negotov za Slovenijo,« je še dejal. Njegovo ponudbo evropski komisiji je že pred časom kritizirala predsedujoča SD Tanja Fajon. Menila je, da se je s pismom von der Leynovi kar sam odločil, katere dokaze pri preiskovanju bančne luknje se sme uporabiti.
