Odstotek gospodinjstev, ki razmišlja o tem, kako bi učinkovito rabili energijo, se je z lanskih 69 odstotkov povečal na 80 odstotkov. Čeprav se dobra tretjina zaveda vplivov na okolje, pa je za večino glavni namen učinkovite rabe energije znižanje stroškov, je na današnji predstavitvi letošnjih rezultatov raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS v Ljubljani pojasnil Dolinšek.

Odstotek gospodinjstev brez izolacije na stavbi je v primerjavi z lansko raziskavo ostal enak, pri 38 odstotkih; v debelini fasade na stavbi je po Dolinškovi oceni sicer največja energetska rezerva v državi.

Eden največjih premikov pa se je v zadnjem letu zgodil pri delitvi stroškov ogrevanja - kar 20 odstotkov več gospodinjstev, predvsem v večstanovanjskih stavbah, stroške deli po dejanski porabi; za to so po njegovih pojasnilih zaslužna predvsem zakonska uredba, subvencije in komunikacijske aktivnosti.

Po drugi strani pa se je znižala namera o zamenjavi navadnih ventilov s termostatskimi, in sicer s 17 na šest odstotkov.

Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva - odstotek gospodinjstev, ki se ogreva na drva, se je zvišal s 34 na 39 odstotkov. Tudi pri večstanovanjskih stavbah se je drastično povečala poraba drv, in sicer s sedem na 14 odstotkov, medtem ko se je poraba daljinske toplote znižala z 12 na šest odstotkov.

"Slovenci postajamo bolj energetsko učinkoviti, vsaj po ravnanju, žal pa ni tako pri prevozu, kjer je slika drugačna," je opozoril Dolinšek. Ob tem je izpostavil, da se je z devet na 12 odstotkov povečalo število gospodinjstev, kjer imajo tri ali več avtomobilov. "Trend za okolje je negativen," je dodal.

Šest odstotkov gospodinjstev namerava v prihodnjih 12 mesecih kupiti nov avtomobil, približno šest odstotkov jih razmišlja o možnosti nakupu električnega avtomobila s predpostavko, da bodo prevozili 300 kilometrov, je še pojasnil Dolinšek.

Kot je uvodoma v predstavitev raziskave REUS spomnil v.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat, so se junija končala pogajanja o novi krovni direktivi o energetski učinkovitosti, ki združuje dve stari direktivi - o energetskih storitvah in kogeneraciji -, hkrati pa dodaja veliko novih elementov, ki naj bi pospešili uspešno izvajanje politik na tem področju.

Trenutno na ministrstvu delajo na implementaciji nove prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb. "Pričakujemo, da bomo do spomladi pripravili vse zakonske in podzakonske podlage, ki so potrebne," je poudaril in dodal, da je eden večjih izzivov v tem trenutku sprejem akcijskega načrta za skoraj ničenergijske stavbe.

Ministrstvo sicer pripravlja tudi nacionalni energetski program oz. nacionalni energetski koncept, ki naj bi bil po Fortunatovih pričakovanjih sprejet v prihodnjih šestih mesecih, in nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki pa je že v celoti pripravljen.

"Treba bo pospešiti delo in oba dokumenta čim prej poslati v sprejem," je še poudaril Fortunat.

Raziskava REUS, nad katero bdi agencija Informa Echo, je bila letos opravljena med 1022 gospodinjstvi, in sicer med 10. majem in 15. junijem. Prihodnje leto naj bi se raziskava širila tudi na javni in storitveni sektor.