Ugotovitve javnega mnenja o sestavi voznega parka v Sloveniji in nakupnih namerah so pomemben vir podatkov, ki prispevajo k celovitejši oceni potenciala avtomobilov na električni pogon pri doseganju okoljskih ciljev do leta 2030. Sestava voznega parka poleg izpustov CO2 med drugim določa obseg potniškega prometa, ki je pomemben kazalec pritiskov prometa na okolje. Podatki o registraciji vozil kažejo, da se je v obdobju od 2014 do 2019 rahlo povečal delež prvih registracij novih vozil na električni in hibridni pogon. V primerjavi deleža novih registriranih električnih avtomobilov v 20 evropskih državah se Slovenija uvršča nekje na sredino.
Število avtomobilov v gospodinjstvih
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da ima slaba polovica (49 odstotkov) anketiranih gospodinjstev v lasti en avtomobil, slaba tretjina (32 odstotkov) dva avtomobila in 9 odstotkov gospodinjstev tri ali več avtomobilov. Leta 2019 je delež gospodinjstev brez osebnega avtomobila znašal 9 odstotkov.
Največji delež gospodinjstev brez avtomobila je bil izmerjen leta 2012 (20 odstotkov), najmanjši pa leta 2015 (4 odstotke). Analiza demografskih podatkov anketirancev iz leta 2012 kaže, da je velika večina gospodinjstev brez avtomobila (93 odstotkov) prejemala nizke mesečne dohodke – do vključno 1390 evrov. To kaže, da je višina mesečnega dohodka med glavnimi razlogi, da gospodinjstva nimajo avtomobila.
Verjetnosti nakupa električnega avtomobila
Delež gospodinjstev, ki so na vprašanje »Kako verjetno bi se v vašem gospodinjstvu v naslednjih 12 mesecih odločili za nakup električnega vozila, če bi z enim polnjenjem lahko prevozili do 300 km?« odgovorila »zagotovo«, »zelo verjetno« ali »verjetno«, se v obdobju od 2010 in 2019 ni bistveno spremenil (2019 – 10 odstotkov, 2010 – 12 odstotkov).
Statistika o prvih registracijah novih osebnih vozil (MZI, SURS 2019) kaže, da se je delež novih vozil na alternativni pogon v obdobju od 2014 do 2019 povečal za skoraj 4 odstotne točke (2019: 4,5 odstotka, 2014: 0,7 odstotka). V letu 2019 je od 72.710 prvih registracij novih osebnih avtomobilov bilo registriranih 695 oziroma 1 odstotek avtomobilov na električni in 2460 oziroma 3,2 odstotka na hibridni pogon.
V primerjavi z 20 evropskimi državami je bila Slovenija leta 2018 nekje v sredini z 0,7 odstotka prvič registriranih električnih avtomobilov. Na tej lestvici z veliko prednostjo vodi Norveška s 33 odstotki, sledi Romunija s 3,4 odstotka, na koncu pa so Hrvaška in Ciper z 0,1 odstotka prvič registriranih električnih avtomobilov (EUROSTAT, 2018).
Načrtovanje nakupa
Analiza rezultatov raziskave REUS 2019 kaže pozitiven trend pri izbiri pogona načrtovanega avtomobila v slovenskih gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki v naslednjih 12 mesecih verjetno, zelo verjetno ali zagotovo načrtujejo nakup novega avtomobila, se je v obdobju od leta 2010 do 2019 povečal za 7 odstotnih točk (2019: 16 odstotkov, 2010: 9 odstotkov).
Pri tem se je delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobila na električni pogon povečal za 8 odstotnih točk (2019: 9 odstotkov, 2010: 1 odstotek) in delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila na hibridni pogon za 5 odstotnih točk (2019: 5 odstotkov, 2010: 0).
Ugotovitev
V zadnjih 10 letih se je povečal delež gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega vozila na električni ali hibridni pogon. Dejansko povečanje deleža novih vozil na električni ali hibridni pogon v obdobju 5 let pa znaša približno 4 odstotne točke, kar pomeni razmeroma majhen vpliv na negativne učinke, ki jih povzročajo gospodinjstva z osebnimi avtomobili na okolje. Ker pa nove generacije električnih avtomobilov že obetajo med 300 in 500 kilometri dosega z enim polnjenjem, vgradnja fotovoltaičnih sistemov na domu za pridobivanje električne energije iz sonca in njeno shranjevanje v domačem hranilniku, se razmere na tem področju v prihodnje lahko obetavno spremenijo. O tem se bomo lahko prepričali v izsledkih, ki jih bo pokazala raziskava REUS za gospodinjstva 2021. (Vir: Informa Echo, www.reus.si)
