Slovenski center Pen, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Univerza v Ljubljani bodo jutri izpolnili svojo obljubo – prvič bodo podelili Cankarjevo nagrado, ki bo odslej opozarjala na najboljšo izvirno knjigo minulega leta. In sicer tako na področju pripovedništva in lirike kot dramatike in esejistike, skratka vseh štirih zvrsti, ki jih je vrhunsko obvladal prav Ivan Cankar.
Zarja tistega dne
Naš veliki literarni ustvarjalec se je rodil na Vrhniki, njeni prebivalci pa so ga, kot priča prenekatero njegovo delo, formativno zaznamovali. Tamkajšnja občina zato gosti tudi slavnostno podelitev nagrade, ki bo jutri ob 17. uri v Cankarjevem lazu, ob morebitnem slabem vremenu pa v Cankarjevi knjižnici; dobitnika uglednega priznanja bo občina podprla tudi s 5000 evri finančne nagrade. Največ besede bodo imeli seveda nominiranci – Vinko Möderndorfer z eseji Ljudomrznik na tržnici, Sebastijan Pregelj z romanom V Elvisovi sobi, Simona Semenič z dramo to jabolko, zlato in Brane Senegačnik s pesniško zbirko Pogovori z nikomer –, toda nedeljski popoldan ne bo zgolj literarno obarvan.
Slavnostnemu govorniku, dramatiku in pisatelju Tonetu Partljiču, se bo na odru pridružila dramska igralka Draga Potočnjak, ki nas bo popeljala v svet Bele krizanteme. V njej je Cankar pred več kot sto leti pretkano odpravil kritike svojih del, rekoč: »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje.« Glasbeno razpoloženje bo določala harmonika Nejca Grma, ki bo izvajal dela Uroša Rojka in Lojzeta Lebiča.
Nedeljska klavzura
O tem, kateri od štirih literarnih vrvohodcev je v svojem umetniškem izvajanju najspretnejši, bo v nedeljo odločala petčlanska žirija. Sestavljajo jo literarna kritika Ana Geršak in Matej Bogataj, dr. Darja Pavlič z ljubljanske slovenistike, akademik in pesnik Niko Grafenauer ter profesor Ivan Verč, pred upokojitvijo predavatelj na tržaški univerzi, sicer predsednik žirije.
Žiranti med svojimi kriteriji poudarjajo predvsem odnos literarnega dela do žanrskih konvencij, estetsko privlačnost besedila in njegovo odprtost za različne interpretacije, pa tudi njegovo vpisanost v širši kontekst slovenske književnosti.
Verč je v nedavnem Dnevnikovem intervjuju poudaril, da so literarne nagrade v času, ko je humanistika postala odvečna navlaka, ki meša štrene utečenemu gospodarskemu in političnemu stroju, kisik za dušo in možgane. »Opozarjajo na to, da je umetnost predvsem delo, ki mu je treba dati veljavo, se mu oddolžiti za vztrajno prisotnost v družbi,« je sklenil.
