»Naša literatura je šla zelo visoko, v bodočnosti pa pojde še više. Kakor grška in rimska, kakor vsaka literatura sploh, bo tudi naša oddala svoje sokove v vse človeštvo in jaz menim, da jih bo oddala veliko. Noben narod ni tako optimističen kot slovenski – optimizem pa je pravica zdravja in mladosti – in mi vsi, kar nas je – in veliko nas je – smo optimisti. Zato pravim: pri nas se bo razvilo krasno slovstvo, silna lirika, krepka dramatika.«
S temi Cankarjevimi besedami so predstavniki štirih slovenskih akademskih ustanov včeraj v Cankarjevem domu naredili prvi korak k ustanovitvi novega slovenskega literarnega priznanja, Cankarjeve nagrade.
Podeljevala se bo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta, in sicer na kateremkoli od štirih področjih: pripovedništvo, lirika, dramatika ali esejistika. »Torej v vseh štirih zvrsteh, ki jih je Cankar vrhunsko obvladal,« je ob tem povedala literarna zgodovinarka Alojzija Zupan Sosič, ena od članic organizacijskega odbora. Opozorila je, da se največjega slovenskega dramatika po krivici vselej prikazuje kot pesimista, saj njegovi zgoraj omenjeni vzneseni stavki vendarle dokazujejo, da je bil vsaj »optimistični pesimist«.
Vsaj do gležnjev
Boštjan Botas Kenda, prorektor Univerze v Ljubljani, je ob tem opozoril, da namere o ustanovitvi nagrade ne podpisujejo le na tako simboličen dan, kot je včerajšnji Prešernov rojstni dan, ki ga v Sloveniji vsako leto zaznamuje pestra ponudba kulturnih dejavnosti v sklopu Veselega dne kulture, temveč tudi ob devetindevetdesetletnici ustanovitve ljubljanske univerze.
Ifigenija Simonović je v imenu pobudnika nagrade, SC Pen, izrazila upanje, da bo nagrada v nekaj letih splošno priznana tudi med ljudmi, ne le v stroki ali medijih, »in da bomo šli slovenski ustvarjalci počasi do Cankarjevih gležnjev, ker je njegova izjemnost še vedno tako nedosegljiva«.
Pridružila sta se ji podpredsednik SAZU Peter Štih, ki verjame, da se bo nagrada razvila v eno nosilnih na področju literarnega ustvarjanja pri nas. Da je njena posebnost, da jo načrtujejo štiri nacionalno pomembne slovenske ustanove, kar je izjemno dragoceno, pa je dodal direktor ZRC SAZU Oto Luthar. »Najbrž ste vsi opazili, koliko novih generacij danes prostovoljno bere Cankarjeva dela, odkar gremo zadnjih deset let skozi novo krizo družbenih vrednot,« je še spomnil.
Mecena še iščejo
Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh omenjenih institucij – Marko Golja za SC Pen, Niko Grafenauer za SAZU, Marijan Dović za Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Alojzija Zupan Sosič za ULJ – si še prizadeva za iskanje petega partnerja, ki bo prevzel mecensko vlogo in bo pripravljen nagrado tudi finančno oplemeniti.
Desetega maja prihodnje leto, na Cankarjev rojstni dan, bodo že objavili razpis, na katerega bo lahko svoje predloge za nagrajence podala zainteresirana javnost. Prva Cankarjeva nagrada bo predvidoma podeljena leto kasneje, torej 10. maja 2020.
