Več kot 6,5 milijona srbskih državljanov bo imelo v nedeljo priložnost oddati glas na parlamentarnih in lokalnih volitvah. Na njih se tudi zaradi bojkota večjega dela opozicije napoveduje okrepitev vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) Aleksandra Vučića, ki s položaja predsednika države vleče niti v vladi, in njene koalicijske partnerice Socialistične stranke Srbije (SPS). Ankete kažejo, da bo lista SNS, zbrana pod geslom Za naše otroke, dobila okoli šestdeset odstotkov glasov (pred štirimi leti 48), lista SPS zunanjega ministra Ivice Dačića pa dvanajst. Torej bo imela aktualna koalicija v novem parlamentu kakšne tri četrtine od 250 sedežev.
Drugim ostajajo drobtinice. Šest do osem strank se vrti okoli praga za vstop v parlament, pa še to zato, ker ga je aktualna oblast znižala s petih na tri odstotke. Po trditvah opozicije je to storila zato, da omogoči vstop v parlament manjšim desnim strankam.
Opozicijski bojkot
Večine opozicije se to neposredno niti ne tiče, saj bojkotira volitve, ki so bile sprva razpisane za 26. april, pa so jih zaradi pandemije prestavili. Sedem opozicijskih strank, zbranih v Zvezi za Srbijo, in nekatere zunaj nje trdijo, da volitve ne potekajo v poštenih okoliščinah in da niso svobodne. Februarja so ob napovedi bojkota v skupno izjavo zapisale, da »bomo vsak poskus oblikovanja oblasti na osnovi rezultatov 'lažnih volitev' šteli za rušenje ustavnega reda«.
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES ocenjuje, da je srbska opozicija izredno razdrobljena, da pa bo po volitvah prišlo do procesa izbire njenega novega voditelja. Ameriška organizacija Freedom House, ki se financira iz državnih sredstev, pa je v zadnjem poročilu o Srbiji zapisala, da vladajoča SNS ovira volilni uspeh opozicije z različnimi taktikami, širi svoj vpliv v medijih prek državnih in zasebnih podjetij, opozicijski voditelji pa se vse pogosteje srečujejo z grožnjami in nasiljem. Novembra 2018 je sedem moških preteplo Borka Stefanovića iz Srbske levice, kar je bil povod za petnajst mesecev trajajoče protestno gibanje, ki ga je ustavila šele epidemija novega koronavirusa.
Epidemija in Kosovo
Ta po napovedih sodeč ne bo imela večjega vpliva na volitve. Vladajoča SNS je prejšnji teden sicer odpovedala vse volilne shode, Vučić pa je dejal, da epidemija ne more ustaviti izvedbe volitev, razen če bi imeli veliko rast števila okuženih in umrlih. V torek so potrdili 96 novih okužb, največ v Beogradu, ki je politično gledano bolj naklonjen aktualni opoziciji.
Pravih volilnih tem v kampanji, zaznamovani z epidemijo, niti ni bilo. Tako v ospredju ni bilo niti aktualno dogajanje okoli Kosova. Naslednjo soboto je v Beli hiši predviden sestanek predsednikov Vučića in Hashima Thacija. Vučić napoveduje, da priznanje Kosova ne bo tema in da ne bo dovolil, da postane tema, medtem ko novi kosovski premier Avdullah Hoti pravi, da je cilj pogajalskega procesa natanko to – da se državi medsebojno priznata in da posledično Kosovo doseže priznanje petih članic EU, ki tega še niso storile. Vučić je včeraj gostil ruskega zunanjega ministra Lavrova in dejal, da nobena rešitev kosovskega vprašanja ne bo sprejeta brez soglasja Moskve. Volitve bodo v nedeljo izpeljali tudi v kosovskih občinah z večinskim srbskim prebivalstvom.
