Kakšen bo novi sodelavec na dolgi rok, torej ko se v delovnem okolju »udomači«, zanima domala vsakega delodajalca. Vse bolj priljubljena so psihološka testiranja, ki razkrijejo le del osebnosti, zlasti dolgoročna napoved celotne osebnosti kandidata pa je vrzel, ki je tovrstna orodja ne zapolnijo. Na tej točki zaposlovalcem na pomoč priskočijo grafologi. S tem, ko grafolog analizira, kako možgani in živci avtomatsko in podzavestno premikajo pisalo po papirju, »ujamemo« vse druge sestavne dele podzavesti in lastnosti, ki se zanesljivo pokažejo šele dolgoročno. »Gre za poglobljeno analizo osebnosti, s katero lahko že zelo zanesljivo določimo približno 800 kompetenc in lastnosti s področij motivacije in čustev ter miselne in socialne ravni,« pojasnjuje Janez Turk, kadrovik in grafolog v podjetju Vovko. Grafološko mnenje je lahko dobrodošlo tudi, ko kadrovik išče le eno specifično kompetenco, denimo sposobnost za delo v laboratoriju, psihično ali fizično vzdržljivost, prodajne sposobnosti, ročne ali matematične spretnosti, sposobnost prenašanja znanja na druge, inovativnost…
Kaj razkriva vaša pisava?
Analiza pisave pa lahko kadroviku pride prav tudi, ko meni, da je v njihovem delovnem okolju sicer obetaven zaposleni, ki pa se mu pogodba o zaposlitvi izteka in še nima dobrih oziroma pričakovanih rezultatov. »Z analizo njegovega grafomotoričnega giba si lahko pomagamo ugotoviti, ali gre mogoče za kakšno trajno lastnost v osebnosti, kot so nestalna volja, neodločnost, nezmožnost zaključevanja, počasnost, dlakocepstvo, slaba organiziranost…, kar pomeni, da tudi po podaljšanju pogodbe ne bo imel pričakovanih rezultatov.«
Prav tako si z grafologom kadrovik lahko pomaga ob izpraznitvi delovnega mesta zaradi odpovedi ali nujnega povečanja ekipe ali ko želi podjetje nadpovprečno uspešnega sodelavca nagraditi z napredovanjem na primer v vodjo oddelka ali poslovalnice, kjer je poleg splošnih kompetenc, kot so odgovornost, natančnost, čustvena stabilnost in hitro učenje, treba imeti še delovno specifične kompetence, kot so motiviranje, delegiranje, doseganje rezultatov, poročanje, delo s tabelami in druge. Grafolog lahko oceni te nove kompetence na lestvici od 0 do 100 odstotkov in opiše tudi slog vodenja, h kateremu se bo zaposleni najraje zatekal. »Pri tem pa ne smem odločati o primernosti kandidata, opišem zgolj njegove močne lastnosti in lastnosti, ki bi za delo lahko pomenile težavo; na primer kljubovalnost, nesamostojnost, demotiviranost,« pojasnjuje Turk.
