Generalna skupščina Združenih narodov je decembra lani sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih, da je po novem 4. januar svetovni dan Braillove pisave.
Datum ni izbran naključno, saj se je na ta dan leta 1809 rodil izumitelj brajice Louis Braille. Namen svetovnega dneva Braillove pisave je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko. Gre za enega večjih izumov v zgodovini človeštva, saj pomeni revolucijo v komuniciranju za slepe. Braillova pisava (tudi brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Braillov sistem temelji na metode komunikacije, ki jo je razvil Charles Barbier. Naredil ga je, ker je Napoleon želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe, imenovan nočno pisanje. Vendar je bil Barbierov sistem za vojake pretežak in se ga niso mogli naučiti.
Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla, ki je zelo zgodaj zaradi posledic nesreče oslepel. V najstniških letih je eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel idealnega – celico s šestimi pikami. Nadaljeval je delo na sistemu ter razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v Braillovi pisavi.
Videči učitelji na inštitutu za slepe uporabi brajice niso bili naklonjeni. Njeno uporabo so dovolili šele leta 1850. Mednarodno priznanje pa je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe in tako končali zmedo na tem področju. Braillova pisava je univerzalna. Tudi slepi Japonci, Kitajci in Arabci uporabljajo brajico.
Pisava slepih
Brajica je sestavljena iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, da se lahko otipajo. Osnovni element je celica, v kateri je prostor za šest (v elektronski brajici osem) pik, razporejenih v obliki pravokotnika. V pravokotniku sta vodoravno dve piki, navpično pa tri (v elektronski brajici štiri). Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki. Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo.
Prevedeno v današnji digitalni čas pomeni, da je osnova brajice digitalna in dvojiška (binarna) izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0). Lahko bi rekli, da je knjiga, napisana v brajici, pradigitalna knjiga, navajajo pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, je ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne (1892 – 1956), ustanoviteljica knjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje pri Zvezi. Knjižnica je lani praznovala sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje tudi na srečanjih ljubiteljev brajice, so sporočili pri Zvezi. lo
