Vojska je strahopetno in vojaško popolnoma nečastno prikrivala grozen dogodek, dokler ga mediji niso razkrili, in še potem je lagala, da v tistem času na tistem območju meje ni bilo vojakov Slovenske vojske. Že samo zaradi laganja in prikrivanja resnice mora odstopiti obrambni minister Tonin, vodstvo države pa mora takoj zamenjati in z linije vojaškega vodenja in poveljevanja izločiti načelnika generalštaba Glavaša in poveljnika poveljstva sil Škerbinca. Mariborsko orožje in Depala vas očitno nista bila dovolj veliko opozorilo, da se zlorabe vojske ne bi več ponavljale.
Ko poslušam samooklicane varnostne in obrambne »strokovnjake«, kot sta obramboslovca Jelena Trifunović Juvan in Vladimir Prebilič, ki nikdar nista nosila puške, sanja se jima ne o vojski in vojaški stroki, sedaj pa komentirata vojaške zadeve, kot je zadnji incident vojakov nad civilistom, je vse skupaj še bolj hudo. Strokovnjak na področju varnosti in še posebej na vojaškem področju je tisti, ki ima specialistično strokovno znanje s področja varnosti in vojske, dela v varnostnem in vojaškem sistemu, in kar je najpomembnejše, mora pri tem doseči nadpovprečne, odlične rezultate pri delu. Juvanova in Prebilič nimata nobenega vojaškega znanja, nikdar niti delala nista v nobenem varnostnem sistemu, kaj šele v vojski, o njunih vojaških in varnostnih dosežkih pa boljše, da ne govorimo, ker jih ni. Sedaj pa, ko javno dopovedujeta, da slovenski vojak danes lahko uporabi orožje samo v primeru vojne in na misiji v tujini, je to grozno zavajanje slovenske javnosti. Ne vesta niti tega, da vojak v miru v Sloveniji uporablja orožje za usposabljanje in na bojni nalogi, z bojnim strelivom.
Bojna naloga v miru je izvajanje straže, usposabljanje z bojnim strelivom individualno ali v okviru enot. Pri tem je tudi sedanje varovanje meje s strani vojakov bojna naloga, vojaki imajo osebno orožje, napolnjeno z bojnim strelivom. Problem teh bojnih nalog vojakov na meji ni v uporabi orožja, ko je za to upravičen razlog, problem je, ko vojak orožje uporabi neupravičeno, kot je bilo v tem primeru. In kar je še hujše, vojska in obrambni minister sta ta hud incident na meji prikrila in potem debelo lagala, da tam sploh ni bilo vojakov, bili so pa ves čas. Dokler bo obstajala slovenska država, vojska nikdar ne sme dobiti policijskih pooblastil, določenih v norem 37.a členu zakona o obrambi. Vojak ne more biti policist. Nikdar. Ker če to postane, potem nimamo več demokracije in pravne države, nimamo več države.
Sedanje slabo varnostno stanje na meji zaradi podhranjenosti policije, ki ni zmožna zagotoviti varovanja že samo južne meje, moramo vsaj na kratko izboljšati s takojšnjo spremembo zakona o nadzoru državne meje in četrti člen dopolniti, da je za nadzor državne meje ob policiji pristojna tudi vojska. Na tak način se uzakoni delovanje vojske na meji v okviru varovanja meje, ne pa da vrh vojske razlaga, da vojak na meji varuje sebe, drugega vojaka in policista ob njem. Neumnosti. Tudi sedaj, ko vojak v miru varuje vojaški objekt, tabor, enoto, območje, ima nalogo v primeru prisotnosti nepooblaščene civilne ali druge osebe v varovanem območju to osebo zaustaviti z naperjenim orožjem z bojnim strelivom in jo potem poveljnik straže oziroma enote preda policiji v nadaljnji postopek.
Anton Peinkiher, Ljubljana
