Kolaborantski DeSUS in SMC potiskata Slovenijo v nedemokratični in avtoritarni janšizem

Ni mogoče zanikati, da sta SMC in DeSUS s svojimi glasovanji sabotirali Šarčevo vlado, omogočili oblikovanje SDS-ovske oziroma Janševe vlade, ki je brez vsakršne legitimnosti, saj ni na volitvah dobila mandata za svojo ideologijo, in zdaj podpirata vsa njena početja.

Počivalšek in Pivčeva, sodobna Macbetha, sta tako globoko v blatu političnega izdajstva, ki sta ga sama zamešala, da je zanju vseeno, če bredeta do bridkega konca ali pa se obrneta nazaj. Obstaja pa upanje, da se bo marsikdo v njunem poslanskem glasovalnem stroju še pravočasno zavedel, da bo moral nekoč odgovarjati na vprašanja – če ne od drugih, pa od svojih bližnjih in sorodnikov, kakšno vlogo je igral v tem za slovensko demokracijo najbolj temnem političnem času, in bo pomagal potegniti zavoro temu drvenju v iliberalno demokracijo madžarskega tipa, ki je Slovenijo v Evropi že postavilo na sramotilni oder.

Blago nasprotovanje samo »ideološkim temam«, ki da jih odpira SDS, je nesmiselno. Kaj pa vse drugo? Politika vedno sloni na skritih in odkritih konceptih, predpostavkah, vrednotah – skratka idejah: dajati prednost delu ali kapitalu, okolju ali gradbenemu lobiju, njivam ali betonu, zmerjati in poniževati ali spoštovati državljane, spoštovati ali ignorirati zakone, upoštevati demokratične procedure ali iskati bližnjice, spoštovati ali ignorirati parlament itd. Ve in vidi se, na katerih straneh sta SDS in Janševa vlada – in z njima seveda tudi SMC in DeSUS.

Enako nesmiselno je bilo tudi pričakovanje, da bosta SDS in Janša to pot delovala drugače kot v prvih dveh vladah, kar še najbolj opiše stavek, pripisan Albertu Einsteinu: »Vedno znova ponavljati isto zadevo in pričakovati drugačen rezultat je prava norost.« Ob naivni predpostavki seveda, da so verjeli v začetne Janševe pomirjevalne in vključevalne besede. Kar pa verjetno niso, zato je greh SMC in DeSUS še toliko večji.

Krivda je tako izključno na njuni strani, saj od Janše glede na njegovo premočrtno 30-letno politično pot kaj drugega ni bilo pričakovati. Za tiste z manj zgodovinskega spomina spomnimo le na nikoli sankcionirano prodajo orožja, podrobno in neovrgljivo dokumentirano v treh debelih knjigah, ter Depalo vas – poseg vojske v civilno sfero in organiziranje oboroženega upora zaradi odstavitve z ministrskega položaja.

Očitna je taktika pospešenega kopičenja novih in novih dejanj, ki naj ireverzibilno tlakujejo pot v Republiko 2.0:

– večanje policijske brutalnosti nad miroljubnimi protestniki;

– onemogočanje vpliva naravovarstvenih in drugih civilnodružbenih organizacij;

– ignoriranje sektorja kulture in eksistenčno davljenje njegovih izvajalcev;

– plazeči se diskretizacija in razgradnja javne RTV;

– blatenje evropskega komisarja za gospodarstvo in solistično odstopanje od pravice Slovenije, da razišče razloge preplačanega reševanja bančne luknje;

– protizakonita zamenjava direktorjev diagnostičnega in preiskovalnega organa – Statističnega urada in Nacionalnega preiskovalnega urada;

– omogočanje propagiranja ustaštva;

– kršenje azilne zakonodaje pri obravnavanju beguncev in njihovo verižno vračanje;

– nezakonito patruljiranje vojske na južni in zahodni meji;

– poniževanje in zaničevanje narodnoosvobodilnega partizanskega odpora ter poveličevanje kvizlinškega sodelovanja s fašisti in nacisti;

– preoblikovanje vseh institucij po lastni všečnosti – zadnja primera sta svet Javne agencije za knjigo in državni odbor za proslave;

– Janševo klicanje duha državljanske vojne. Med katerima stranema? Z miroljubnimi protestniki in risarji s kredo na eni strani? Zato tri javna vprašanja Janši: »Ne bomo (kdo?) vam (komu?) dovolili, da Slovence ponovno pahnete v bratomorno divjaštvo… storili bomo vse, kar je treba (kaj?), da vam to ne bo uspelo.«

– nacistični besednjak madžarsko-janševskih medijev (npr. »Soroševa zalega z Mirovnega inštituta…« – Nova 24tv);

– odprtje zapornic politične kloake prostaškega zmerjanja – poslanec SDS Pojbič: »Marjan Šarec se je usral v hlače.«

Naj protestno zavpijem »Nismo se za to borili!« skupaj z vsemi, ki smo (z)gradili samostojno Slovenijo, v tistih prelomnih in nevarnih časih na pult zgodovine dali vse, kar smo imeli, in se nismo spraševali, na katere mehke stole bomo sedli.