Zaradi protirasističnih protestov, ki jih je na Otoku sprožila tragična smrt 46-letnega Američana Georgea Floyda, je v Bristolu v Angliji končal v morju kip Bristolčana, čigar »podjetje« je v Ameriko pripeljalo in prodalo najmanj 100.000 sužnjev. Do 20.000, ki jih je umrlo med plovbo, so vrgli v morje.
Bogatenje s trgovino s sužnji
Velik kip, ki so ga protestniki gibanja Življenja temnopoltih štejejo zrušili, skotalili do pristanišča in vrgli v morje, je upodabljal lokalnega bogataša Edwarda Colstona, ki je v sedemnajstem stoletju pravljično obogatel s trgovino s sužnji. Ni bil edini. Omenjeno gibanje je nanizalo sedemdeset kipov in spominskih plošč njegovih »kolegov«, trgovcev – »izvoznikov« sužnjev iz Afrike, imperialistov in kolonialistov, ki imajo spomenike vsepovsod po Veliki Britaniji. Colstonov kip v Bristolu, ki so ga mestne oblasti danes ob petih zjutraj rešile iz morja, da bi ga popravile in dale v muzej, je samo eden od mnogih, postavljenih belcem – Britancem, ki so sodelovali v britanski trgovini s sužnji. Oni osebno pa tudi mesta po vsej Britaniji so zaslužili s trgovino s sužnji. Z dobičkom so postavili številne stavbe, šole, ceste, bolnišnice…
Na seznamu tudi štirikratni premier Gladstone
Ne seznamu Zrušimo rasiste je tudi William Gladstone, sin lastnika sužnjev, ki je srdito nasprotoval odpravi suženjstva. Gladstone je bil štirikratni britanski premier v drugi polovici devetnajstega stoletja. Gladstone ima kipe v Manchestru, Londonu, Liverpoolu, Boltonu, Edinburgu, Glasgowu, in Hawardenu, majhni vasi v Walesu. Številne šole, knjižnica, univerza in vrsta ulic po vsej Britaniji nosijo njegovo ime. Britanski poslanec William Wilberforce (1959–1833), ki je vodil dvajsetletno kampanjo za odpravo suženjstva, ima samo en spomenik. V svojem rojstnem mestu Hull. V Edinburgu ima spomenik Henry Dundas, poslanec, ki je leta 1792 prispeval dopolnilo k predlogu zakona Williama Wilberforcea o takojšnji odpravi suženjstva. Govorilo je o postopni ukinitvi trgovine s sužnji, kar se je zaradi tega dopolnila, ki ga je parlament sprejel, zgodilo leta 1807. Tega leta sprejeti zakon je prepovedal trgovanje s sužnji po vsem britanskem imperiju. Šele leta 1833 pa so zakonsko prepovedali posedovanje sužnjev. »Postopnost« odpravljanja trgovine s sužnji je britanskim trgovcem omogočila, da so iz Afrike v Ameriko prepeljali še 630.000 sužnjev. Kampanja za odstranitev Dundasovega kipa traja že trinajst let. Podobno neuspešne so bile tudi druge kampanje in peticije za odstranitev kipov drugih »slavnih« britanskih trgovcev s sužnji in lastnikov sužnjev, ki so spomeniki rasizmu.
Uspešno skrivanje vloge pri zasužnjevanju
Britanija je bila v preteklosti veliko uspešnejša od ZDA pri prikrivanju svoje glavne vloge pri trgovanju in posedovanju sužnjev. Medtem ko je svet vedel za rasistično zlorabo temnopoltih suženj na plantažah bombaža na ameriškem jugu, so Britanci bolj skrito izkoriščali sužnje v svojih okrog 5000 kilometrov oddaljenih karibskih kolonijah. Zemljepisna oddaljenost je Veliki Britaniji pomagala, da je v veliki meri iz svoje zgodovine izbrisala glavno vlogo pri zasužnjevanju Afričanov. Ob omembi besede suženjstvo velika večina Britancev pa tudi zemljanov pomisli na plantaže bombaža na ameriškem jugu in filme, kot so Korenine, V vrtincu in 12 let suženj, ne pa na britanske plantaže s sužnji na Jamajki ali Barbadosu v sedemnajstem in osemnajstem stoletju. Ne gre za naključje ali slab spomin. Britanska vloga v zgodovini suženjstva je globoko zakopana. Ni ravno znano, da je na tisoče britanskih družin v sedemnajstem in osemnajstem stoletju obogatelo s trgovino s sužnji in s prodajo sladkorja, ki so jim ga na plantažah pridelovali sužnji. Tega ni nikjer v njihovi »očiščeni« družinski zgodovini. Na kipih in spominskih ploščah so nekdanji trgovci s sužnji postali »karibski trgovci«, kupci, lastniki sužnjev pa »karibski plantažniki«. Na tisoče življenjepisov o teh ljudeh ne omenja tega, da so bili lastnik ljudi.
Niti Churchill ni ušel
Na Otoku je velika razprava o tem, kaj narediti z vsemi temi spomeniki. Razpravi ni ušel niti legendarni medvojni premier Churchill, čigar kip so med protirasističnimi protesti minuli konec tedna popisali z napisom: bil je rasist. Aktivisti gibanja Življenja temnopoltih štejejo pravijo, da je verjel v rasno hierarhijo in da je bil rasist, ki je izkoristil svoje privilegije, oblast in vpliv za to, da je povzročil nešteto grozodejstev in bedo nebelim narodom.
