Že več let se vleče afera, v katero so vpleteni Juan Carlos I., njegova nekdanja ljubimka Corinna Larsen (pred tem poročena Corinna zu Sayn-Wittgenstein) in več španskih gradbenih podjetij. Nanaša se na gradnjo 450 kilometrov proge za hitre vlake med mestoma Medina in Meka v Savdski Arabiji, ki je bila končana leta 2018. V zvezi s 6,3 milijarde evrov vrednim projektom, ki je stekel leta 2010, je španski monarh posredoval pri savdski vladajoči dinastiji, da je skupina španskih podjetij na licitaciji dobila posel, za kar naj bi mu plačala 100 milijonov evrov provizije. Juan Carlos je bil v tistem času še vrhovni poglavar in je imel po španski ustavi status nedotakljivega, to pomeni, da ga ni bilo možno preiskovati in obtožiti za morebitno kaznivo dejanje, v tem primeru za protipravne koristi iz naslova prejemanja podkupnine.
Preveč zgovorna ljubica
Po abdikaciji junija 2014 v korist sina pa je Juan Carlos ta status izgubil, vendar so mu podelili imuniteto, kar pomeni, da ga lahko preiskujejo in tožijo edino zaradi morebitnih kaznivih dejanj, storjenih po letu 2014, in pod pogojem, da preiskava poteka na vrhovnem sodišču, ki mora za vložitev obtožnice pridobiti dovoljenje španskega parlamenta. Pred tremi leti pa so se za upokojenega monarha začele zadeve zapletati, ko je prišel na dan v zvezi s sodno obravnavo nekega španskega policijskega komisarja, obtoženega drugih kaznivih dejanj, avdioposnetek, v katerem je Corinna Larsen pripovedovala številne podrobnosti o nečednih poslih Juana Carlosa.
Larsenova se je razgovorila med drugim o višini provizij, ki jih je prejel za vsako poslovno posredovanje, in kako mu je pri tem pomagala, izdala je tudi imena oseb, ki so kralju omogočile oprati ta denar, in kje ga je skril. Vse te podatke sta leta 2018 obravnavala posebno sodišče Audiencia nacional (Nacionalno kazensko in upravno sodišče) in protikorupcijsko tožilstvo, a so isto leto primer zaprli, verjetno zaradi političnih pritiskov takratne vladajoče Ljudske stranke.
Švicarska sled
Poleti 2018 pa se je v Madridu pojavil glavni tožilec švicarskega ženevskega kantona Yves Bertossa, ki je začel preiskovati Corinno Larsen na podlagi izjav na avdioposnetku in nakazil, ki jih je prejela od Fundacije Lucum v lasti Juana Carlosa. Sledil je izvoru 100 milijonov dolarjev na računu te fundacije v švicarski banki Mirabaud, ki so bili nakazani iz Savske Arabije, del te vsote pa je bil prenakazan na druge račune na ime Larsenove v davčne oaze. Prav prenos iz enega računa na druge je bil za Bertosso sumljiv in tudi osnova, da špansko protikorupcijsko tožilstvo leta 2018 ni povsem opustilo preiskave.
