Roji povsem avtonomnih dronov, sposobnih izslediti in ubiti človeka, lahko v bližnji prihodnosti pomenijo tako veliko grožnjo kot bodisi jedrsko bodisi kemično ali biološko orožje, zato bi jih morali uvrstiti na seznam orožij za množično uničevanje, je v svoji študiji za ameriško vojno letalstvo zapisal Zachary Kallenborn z Inštituta za moderno vojskovanje West Point. Čeprav se vse skupaj sliši kot znanstvena fantastika, ameriška vojska tehnologijo, ki jo opisuje Kallenborn, že razvija.
Zdajšnjo generacijo dronov še vedno upravljajo piloti, za njimi pa stoji številno osebje. To vključuje tudi vojaške advokate in analitike, ki nato dajo dovoljenje za napad na vojaško tarčo. Droni prihodnosti bodo bistveno bolj avtonomni. S pomočjo umetne inteligence bodo samostojno leteli, se bojevali, prepoznavali grožnje in napadali. Po pisanju revije Forbes bodo vse to počeli v rojih, zaradi svoje velike uničevalne moči in potencialne nezmožnosti razlikovanja med vojaškimi in civilnimi tarčami pa bi jih lahko v prihodnosti uvrščali v isto kategorijo kot jedrsko orožje. »Droni, ki bi morda zašli iz smeri in bi civilne tarče prepoznali kot vojaške, bi lahko povzročili znatno škodo,« opozarja Kallenborn.
Kot je strokovnjak za brezpilotne sisteme in orožja za množično uničevanje zapisal v svoji nedavno objavljeni študiji, ameriška vojska za svoje rakete že razvija bojne konice, ki bi vsebovale manjše drone in delovale po principu že poznanih bomb CBU-105. Te se odprejo v zraku, njihov tovor pa je sestavljen iz več manjših bomb v velikosti teniške žogice, ki nato zemljo dosežejo s padalom. A če te zadenejo tarče v polmeru nekaj sto metrov, mnoge pa svoj cilj zgrešijo, bo po trditvah Kallenborna roj dronov, nameščen na balističnih raketah tipa zemlja–zemlja, pokril in izsledil tarče na območju več kvadratnih kilometrov, pri čemer bodo praktično nezgrešljivi.
»Takšno orožje bi potencialno lahko opredelili kot orožje za množično uničevanje. Vseeno pa moramo upoštevati tudi število dronov in njihovo oborožitev,« razmišlja Kallenborn. Večje število dronov, ki bi skupaj nosili toliko streliva kot tisoč ročnih granat, bi po njegovih grobih ocenah že doseglo prag tega, kar se danes šteje za orožje za množično uničevanje. A tudi če morebitna prihodnja pridobitev ameriških oboroženih sil ne bo tako uničevalna, se pojavljajo pomisleki o njeni avtonomiji. »Orožje ponazarja potrebo po natančnem razmisleku o tem, koliko so ZDA pripravljene tvegati,« dodaja Kallenborn.
Ameriška vojska je sicer razvoj druge faze novega smrtonosnega orožja končala marca. Droni so samostojno poleteli, poiskali in prepoznali tarčo ter na njej pristali, demonstracijo pa je uspešno prestala tudi bojna konica. Če bo Pentagon prižgal zeleno luč za nadaljevanje testiranj in razvoja, bo tretja faza vključitev dronov v vojno konico, kmalu zatem pa bi že lahko bili na voljo za uporabo v spopadih.
ZDA še zdaleč niso edini, po mnenju vojaških analitikov pa morda celo niti ne vodilni igralec na področju razvoja vojaških dronov. Na meji s Sirijo jih že dolgo uporablja Turčija, ki naj bi letos postala celo prva država na svetu, ki bo v spopadih uporabila roj dronov, sposobnih izslediti in ubiti ljudi brez človeškega posredovanja. Z razvojem kaj dosti ne zaostajata niti velesili Rusija in Kitajska.
