Pred dnevi smo lahko prebrali domnevni zaključek krvave zgodbe o brutalnem umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija. Tak zaključek bi bil na neki intimni ravni v drugačnih okoliščinah bolj razumljiv in sprejemljiv. Ker pa je slika dovolj jasna, ni dvoma, da gre za sprenevedanje in prisilo v odpuščanje. Razen pokojnikovega sina, ki je morilcem odpustil dejanje, so drugi družinski člani pobegnili na varno. Na varno očitno tudi pred sramoto, da bi se morali v strahu za svoja življenja tako ponižati.
Zakoni, po katerih je mogoče preklicati smrtno kazen, če družina žrtve morilcu odpušča, so nam tuji. V konkretnem primeru tamkajšnjemu režimu pride prav, da že tako...
»Kako si me našel?« je skozi zobe iztisnil Ervin. Hja, kako. Dolga zgodba. Danes vem: to je bila neumna in nepremišljena odločitev, a morate vedeti,...
V tednu, ko smo uradno pregnali sovražnika v obliki nekega nevidnega virusa z našega ozemlja, se lahko malo zazremo vase. Malo izprašamo lastno vest....
