V Minneapolisu so se v četrtek poslovili od Georgea Floyda na prvi od žalnih slovesnosti, saj bodo njegove posmrtne ostanke premestili še v Severno Karolino, kjer se je rodil, in nato v Teksas, kjer je preživel večino življenja. Njegovo nasilno smrt pod kolenom zdaj zaprtega policista Dereka Chauvina je ob krsti povzel baptistični duhovnik in civilnodružbeni aktivist Al Sharpton kot tragično zgodbo Afroameričanov v ZDA. »Več kot 400 let nismo mogli postati, kar smo si želeli in o čemer smo sanjali, ker ste nam držali koleno na vratu. Čas je, da vstanemo v imenu Georgea Floyda in rečemo – spravite svoje koleno z naših vratov,« je dejal in izrazil upanje, da bodo sedanji protesti, ki so združili Američane vseh ras, končno spremenili sistem, v katerem je še vedno navzoča rasna diskriminacija, dokazljiva tudi s statistikami o policijskem in kazenskopravnem obravnavanju nebele populacije.
Žalno slovesnost so v četrtek organizirali tudi v newyorškem Brooklynu, glavnem prizorišču demonstracij v tem mestu po Floydovem umoru, kjer je še vedno veljala policijska ura. To so v večini ameriških mest ukinili kljub novim demonstracijam, ki pa so zvečine mirne. Za novo razburjenje je poskrbel oklopljen policist iz Buffala v državi New York, ko je odrinil 75-letnega protestnika, ki se mu je znašel na poti. Ob padcu je možak z glavo udaril ob pločnik, iz bolnišnice pa so kasneje sporočili, da je utrpel resno poškodbo glave, da pa ni v smrtni nevarnosti. Protestniki so ob več priložnostih na nevzdržno policijsko nasilje spomnili z ležanjem na tleh v položaju, v kakršnem se je znašel Floyd pod prijemom četverice policistov, z 8 minutami in 46 sekundami molka pa so demokratski kongresniki v Washingtonu nazorno spomnili, koliko časa ga je Chauvin neusmiljeno dušil.
Ob koronski pandemiji, ki jo že spremlja globoka gospodarska kriza, in protestih zaradi rasne diskriminacije se močno spreminja javnomnenjska percepcija ZDA v očeh samih Američanov. Včeraj objavljeni rezultati ankete univerze Monmouth iz New Jerseyja kažejo, da kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je nacija na napačni poti, februarja je bilo takšnih 40 odstotkov. Med vsemi anketiranci jih je 76 odstotkov rasizem in diskriminacijo označilo za resen ameriški problem, samo med belopoltimi anketiranci pa je bil takšnih 71 odstotkov. Več kot polovica, natančneje 57 odstotkov, je sedanje proteste označila za »v celoti upravičene«, za še naslednjih 21 odstotkov pa so vsaj delno upravičene. Močno se je tokrat med belopoltimi anketiranci ugnezdilo tudi prepričanje, da policisti bolj nepravično obravnavajo temnopolte od belih osumljencev, saj se je s to trditvijo strinjala polovica, medtem ko je doslej večina belcev trdila, da tega ne zaznava. Ankete dokaj neposredno kažejo uničujoče nezadovoljstvo z vladanjem predsednika Trumpa. Včeraj je dobil nenadejan obliž z objavo podatka o zmanjšanju nezaposlenosti na 13,3 odstotka, potem ko je bila najvišja od druge svetovne vojne pri 14,7 odstotka. de
