Alojzij Knap se je rodil leta 1904 v Cerknici, sedem mesecev in sedem dni za tem, ko sta brata Wright 7. decembra 1903 opravila prvi polet z motornim letalom. Od malega si je želel, da bi lahko letel – oziral se je v nebo, opazoval ptice v letu, izdeloval papirnate aviončke in jih spuščal s senika. 29. junija 1910 si je skupaj z očetom Andrejem ogledal 40-metrski let Edvarda Rusjana z zrakoplovom Eda VI čez mirensko polje. Tisti dan je pri šestih letih sklenil, da bo postal pilot.

O dečku, ki je sanjal, da postane pilot

Zgodbo o svojem sorodniku je nedavno v knjigi Eden izmed nas napisala Snežana Brumec, ki je pripovedi o Rusjanovem izjemnem življenju poslušala že kot deklica. Pripovedovala jih je njena stara mama Ivana, Knapova sestra: »Prav posebni trenutki so bili, ko sva bili s staro mamo sami, zvečer, ko je velika hiša potihnila, se je stara mama, ki je ves dan tekala po hiši, usedla k štedilniku na drva, v katerem je še vedno tlelo, in mi pripovedovala o svojem otroštvu. Z izjemno ljubeznijo mi je govorila o svoji družini, o sestrah, Slavki in Albinci. Ko mi je prvič povedala za Lojzeta, me je zgodba na neki način obsedla in vedela sem, da jo bom nekoč napisala.«

Stara mama je bila izjemno ponosna na Lojzeta. Bil je njen velik, lep in pogumen brat, ki je vozil letalo nad takrat daljnim Beogradom. »Kakšen poseben čar je bilo prebiranje besed iz njegovega dnevnika,« je dejala sogovornica, ki je dodala, »z mojim Knapom sem si zelo blizu. Kri ni voda, geni so geni. Moja mama, ki je bila njegova nečakinja, je imela Knapove ustnice in zadnjič sem jih prepoznala tudi v svojih.«

Od komandanta do lepe Bele

Verjetno še danes odločitve, da boš postal pilot, ni tako preprosto uresničiti, za tiste čase pa se zdi skoraj nepredstavljivo, da je Lojze Knap uresničil sanje malega dečka iz male Cerknice. Tako je postavni mladenič z osemnajstimi leti iz rodne Cerknice odšel v pilotsko šolo v Kragujevac, ki jo je končal z odliko. Službovanje je nadaljeval v Zemunu, kjer je prav tako z odliko opravil oficirski izpit za pilota lovca. Bil je med najboljšimi, če ne že najboljši pilot svoje generacije. »Lahko bi tudi trdili, da mu je bilo življenje naklonjeno, da je na zemunskem letališču kar nekaj let opravljal svoj poklic, za katerega je bil nedvomno poklican. Bil je pilot in letenje je bilo njegova prva odlika in strast,« je povedala sogovornica. Omenila je tudi, da so bili v tistih časih aeromitingi izjemno priljubljeni med ljudmi, piloti pa med dekleti: »Mlado, lepo in premožno dekle iz ugledne beograjske družine se je zaljubilo v Lojzeta, Lojze pa vanjo. Bela je bila njegova druga strast.« Vendar ljubezenska zgodba med pilotom in njegovo damo ni imela srečnega konca, saj so ji starši branili poroko z vojaškim pilotom.

Knap je umrl mlad, star komaj 28 let. Po fantastični zmagi na mednarodnem letalskem mitingu je hotel preleteti še en krog pod mostom, a je s krilom letala zadel v most in strmoglavil v Savo. Pilotu Knapu naj bi še uspelo splezati do repa letala, a je kljub temu skupaj z letalom potonil v reko. Tako je doživel podobno usodo kot 22 let pred njim njegov vzornik Edvard Rusjan. »Rusjana so sicer pokopali v Beogradu, mojega Knapa pa so z vlakom pripeljali v Slovenijo in ga pokopali na cerkniškem pokopališču,« je zgodbo o letalcu iz Cerknice sklenila Brumčeva.