V literaturi obstaja nekaj, kar se imenuje roman na ključ, v katerem pisatelj oblikuje lik z izmišljenim imenom, ki pa ga vsaj del sodobnikov prepoznava kot realno osebo. Ta literarni prijem so uporabljali že v antiki in srednjem veku, francoski pisatelji pa v času starega režima, v obdobju pred francosko revolucijo, ko je bila direktna kritika monarhije in katoliške cerkve prepovedana. Tak tekst je imel torej dvojno funkcijo, literarno in zunajliterarno, s katero je posegal v aktualno dogajanje svojega časa. Nepoučeni bralci ali tisti iz drugih kulturnih območij so bili za to drugo funkcijo prikrajšani, kasnejši zanjo izvedo kvečjemu skozi spremna besedila.
Če vzamemo v roke nedavno izšlo biografijo Svetlane Makarovič in Mateja Šurca Luciferka, je že na prvi pogled očitna njena velika eklektičnost, ki bi bila bolj razu...
Ko se je konec oktobra po osemletnem vodenju Evropske centralne banke (ECB) z njenega vrha poslovil Mario Draghi, so mu visoki predstavniki evropske...
Davnega decembra 1997 je hrvaška državljanka A. D. vložila tožbo proti mestu Mali Lošinj zaradi ugotavljanja pravice do lastništva na dvorišču, preko...