Enemu najvidnejših simbolov Brežic, več kot stoletje staremu vodovodnemu stolpu, se obeta novo življenje. Občinski svet je namreč sklenil, da občina sporazumno prekine leta 1999 sklenjeno pogodbo z dosedanjim najemnikom, ki je imel stolp v najemu za 50 let, in ta pomemben tehnični spomenik oživi, mu da novo, turistično vsebino in ga odpre za javnost.

Občina načrtuje celovito obnovo, uredili bi razgledno točko z galerijo v notranjosti objekta, če bo zavod za varstvo kulturne dediščine dal zeleno luč, pa naj bi postavili še paviljon penin. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko po besedah župana Ivana Molana prenovljeni stolp odprli na občinski praznik konec oktobra 2021.

Nikoli prav zaživel

Najemnik je v skladu s pogodbo stolp obnovil in usposobil za gostinsko dejavnost, ki pa nikoli ni prav zaživela. V obnovo je po oceni cenilca vložil skoraj 200.000 evrov, v skladu s pogodbo pa se je najemnina občini poračunavala glede na stvarni vložek najemnika. Kot sta se dogovorila, bo tako občina najemniku povrnila neizkoriščeno najemnino v vrednosti skoraj 120.000 evrov.

»Najemnik je s svojimi vlaganji preprečil propadanje za Brežice pomembnega objekta v času, ko občini ni uspelo zagotoviti sredstev za obnovo. Ker pa sam ne namerava več vlagati v stolp, se je odločil, da sprejme ponudbo občine za sporazumno prekinitev pogodbe,« dodajajo na občini. Občina se bo tako v najkrajšem času lotila preučevanja različnih idejnih rešitev za čimprejšnjo obnovo stolpa.

Stolp, ki se dviga 46 metrov visoko proti nebu, je bil zgrajen leta 1914, vendar čisto natančen datum gradnje ni znan, saj zapisov o gradnji in odprtju stolpa v tedanjih slovenskih tiskanih medijih ni bilo zaslediti, je leta 2014 ob stoletnici stolpa povedala brežiška etnologinja Ivanka Počkar. Po besedah zgodovinarjev je razlog za molk iskati v nepredvidljivih časih začetka prve svetovne vojne pa tudi v nezadovoljstvu Brežičanov z nemškimi someščani, ki so imeli tedaj v rokah večji del gospodarstva v mestu. Na prehodu v 20. stoletje so po evropskih mestih zgradili več vodovodnih stolpov, v Sloveniji pa imajo poleg brežiškega takšen stolp le še v Kranju, ki so ga postavili tri leta prej.