Potem ko se je Splošna bolnišnica Brežice vse od zgraditve urgentnega centra leta 2014 otepala likvidnostnih težav, je lani drugo leto zapored poslovala pozitivno. »Sanacijski ukrepi, ki smo si jih zadali pred dvema letoma, kažejo, da gremo v pravo smer,« pravi direktorica bolnišnice Anica Hribar. V letu 2018 so poslovali s 160.000 evri presežka prihodkov nad odhodki, v lanskem letu je bil ta že 543.000 evrov. »Če odštejemo pomoč države v višini 320.000 evrov zaradi nelikvidnosti, je ta presežek znašal 222.000 evrov,« dodaja Hribarjeva.
Pomoč države dobrodošla, a premajhna
Po njenih besedah je brežiška med vsemi bolnišnicami lani dobila najmanj od državnih 136 milijonov evrov intervencijske pomoči bolnišnicam. »Pomoč države, ki smo jo prejeli decembra lani, je za našo bolnišnico seveda izjemnega pomena, vendar še vedno ne rešuje nastale situacije,« dodaja. Konec lanskega leta so tako bile zapadle neplačane obveznosti do dobaviteljev 996.000 evrov. Če bi prejeli še vse predvidene akontacije zdravstvene zavarovalnice, bi bilo zapadlih obveznosti po besedah Hribarjeve »le« še pol milijona evrov.
Med razlogi za uspešno lansko poslovanje strokovna direktorica bolnišnice Mojca Savnik Iskra izpostavlja višje prihodke zaradi presežene (in plačane) realizacije programa. Po besedah Savnik-Iskrove se je čakalna doba v ortopedskih in ORL-ambulantah bistveno skrajšala, predvsem na račun prenesenega programa iz bolnišnic v Celju in Novem mestu. »Pri večini dejavnosti pri nas so čakalne dobe v mejah dopustnih. Kjer se povečujejo, je to posledica napotitev in priliva iz drugih regij, kjer so čakalne dobe bistveno daljše.«
K dobremu rezultatu so prispevali tudi višji prihodki iz tržne dejavnosti, pa tudi dejstvo, da radiološke dejavnosti v lanskem letu glede plačila niso bile omejene. Dobili so kar 230.000 evrov več denarja in pregledali 15.700 bolnikov oziroma petino več kot leto prej. Tako v brežiški bolnišnici skoraj ni več čakalnih dob pri rentgenski in CT-diagnostiki.
Investicije nujne za izvedbo programa
Hribarjeva ob tem izpostavlja 1,3 milijona evrov vredne investicije v lanskem letu, brez katerih ne bi mogli izpeljati pogodbenega programa, pri čemer je sredstva zagotovila bolnišnica oziroma posavske občine. Zaradi iztrošenosti stare so morali kupiti novo CT-napravo, skupaj z ureditvijo prostora vredno 960.000 evrov, ter 200.000 evrov vredno laboratorijsko opremo. V zadnjih dveh letih so zamenjali tudi vse ultrazvočne naprave. Bo pa država zagotovila 850.000 evrov za prenovo bolnišnične lekarne, ki je že v teku, ter 280.000 evrov za nakup novega rentgenskega aparata. V začetku februarja so se v bolnišnici razveselili sklepa o nadaljevanju 1,6 milijona evrov vredne ureditve prostorov za centralno intenzivno terapijo in novih rentgenskih prostorov nad urgentnim centrom.
Med 367 zaposlenimi v bolnišnici je tri četrtine zdravstvenega osebja, od tega 57 zdravnikov. Ob upoštevanju, da je med njimi tudi osemnajst specializantov, trenutno nimajo večjih težav s pomanjkanjem kadrov, pravi Savnik-Iskrova. Morebitne primanjkljaje rešujejo s pogodbenimi zdravniki iz drugih bolnišnic, zlasti za dežurstva. Lani so takoj po zaključeni specializaciji zaposlili dodatnega zdravnika na področju gastroenterologije, v kratkem bodo na tem področju zaposlili še eno zdravnico ter po enega zdravnika na področju diabetologije in kardiologije. Nekoliko več težav je na pediatriji, kjer kader iščejo tudi zunaj Slovenije. Tako naj bi še letos zaposlili pediatrinjo iz Bosne.
