Klemen Ramovš, ustanovitelj, direktor in umetniški vodja Festivala Seviqc Brežice, je v pismu opozoril na »žgoče probleme kulturne politike, predvsem na pomanjkanje odgovornosti, ko vrhunski strateško in vizionarsko oblikovan program postaja trinajsto prase«.
Razpisna loterija
Ramovš se že vrsto let bori za sistemsko podporo festivalu. Podobno usodo delijo tudi drugi festivali – nenehno se prijavljajo na razpise, nacionalne in lokalne, in ker nikoli ne vedo, ali bodo finančno podprti in v kakšni meri, ne morejo vedeti niti, kako obsežen program naj zastavijo. Tak položaj je nezavidljiv predvsem v nevladnih organizacijah. Iz leta v leto jim financerji znižujejo sredstva, festivali zato vse bolj krčijo programe.
Festival Seviqc Brežice je bil zadnjih dvajset let (do leta 2019) v povprečju težak 458.000 evrov. Ministrstvo za kulturo mu je do leta 2018, dokler niso izpadli iz programskega razpisa, sofinanciralo program v povprečju 21-odstotno, se pravi v višini okoli 95.000 evrov, občine pa so primaknile povprečno 13,55 odstotka; ostalo je bilo iz evropskih, sponzorskih in lastnih sredstev. Sponzorji in donatorji so denimo leta 2017 prispevali skoraj 22.000 evrov, lani celo 43.700 evrov, festival pa je imel tudi lastni zaslužek, ki se je med letoma 2017 in 2019 gibal med 4000 in 5000 evri. Ker pa so se po gospodarski krizi začeli krčiti prilivi, posledično pa tudi program, je festivalski proračun lani dosegal le še 155.842 evrov: ministrstvo je dalo 25.000 evrov (16 odstotkov), lokalne skupnosti pa 23.381 evrov (15 odstotkov).
Upadanje podpore
Po izpadu iz programskega financiranja je takratni predsednik vlade Miro Cerar leta 2018 vendarle našel rezervna sredstva za festival v višini 50.000 evrov. Pri festivalu so se nadejali še 30.000 evrov iz projektnega razpisa, »a so nato uradniki na ministrstvu povsem napačno, kot je pred dnevi potrdilo tudi sodišče, ocenili, da festival ni upravičena oseba«, pojasnjuje Ramovš. Zapletlo se je tudi lani. Minister je predlagal, da se festival sofinancira v višini 50.000 evrov iz tako imenovanih sredstev mednarodnega poziva, ki je sicer dopuščal več vlog, a le do višine 25.000 evrov. Zato so program festivala razdelili v dva dela; prva vloga je bila sprejeta, druga pa je bila zavržena, ker v času prijave niso bili plačani vsi prispevki.
Direktor Ramovš pojasnjuje: »Vsi davki in prispevki na izplačane plače so bili plačani, nisem si pa predstavljal, da to velja tudi za prispevke na še neizplačane plače. Te pa so kasnile izključno zaradi polomije s projektnim razpisom leta 2018, ko nam je izpadlo 30.000 evrov.« Posledica je bila 15-mesečni mrk njihovega najpomembnejšega sofinancerja.
Brežiški festival, ki sicer gostuje po različnih občinah, tudi v Ljubljani, je leta 2016 izpadel tudi iz triletnega sofinanciranja pri MOL, zaradi česar je Ramovš sprožil upravni spor. Sodišče je odločbo MOL razveljavilo, zadeva je bila vrnjena v ponovno odločanje, MOL je nato isto prijavo ocenil z manj točkami, zaradi česar je bila vloga zavrnjena. Ramovš je sprožil še ustavno pritožbo, na odgovor pa še čakajo.
Finančna nedisciplina?
Po Ramovševem javnem pismu pa so se oglasili drugi glasbeniki in producenti festivalov, ki menijo, da se brežiškemu festivalu v primerjavi z njimi ne godi tako slabo. Ramovš naj bi tudi z velikim zamikom izplačeval honorarje, mine lahko tudi več let, včasih so potrebne celo grožnje in tožbe prek odvetnika. Podobno mačehovsko naj bi ravnal s tujimi gosti, zato naj bi v tujini obveljalo, da »na tem festivalu ne plačujejo honorarjev«, s tem pa naj bi okrnil ugled še drugim slovenskim koncertnim organizatorjem. Opozarjajo tudi na padec kakovosti programa, saj goste pridobi prek zveze evropskih festivalov stare glasbe REMA, ki sicer je neko sito za kakovost, a na festival prihajajo dejansko študentski, celo polprofesionalni ansambli, ki so tudi cenejši.
Na ministrstvu menda poznajo Ramovševe finančne težave in domnevno nesposobnost konsolidiranja financ – po mnenju enega izmed uslužbencev je Ramovš rešitev finančnih primanjkljajev v zadnjih petih letih videl v povečani produkciji in organizaciji več dogodkov, ministrstvo pa naj bi poskušalo to zajeziti s postopnim zniževanjem sredstev. Primerljiv festival, Festival Radovljica, je recimo leta 2018 prejel pol manj sredstev s strani države in pripravil še enkrat več koncertov.
Ramovš komentira: »Da dobivamo veliko denarja, je star očitek. V bistvu ga izrekajo tisti, ki finančnih plati delovanja ne poznajo dobro in se potem nekaj sliši veliko, je pa tudi res, da se z manjšim številom koncertov stroški na posamezen koncert povišajo.«
